Pri delu na prostem v poletnih mesecih je treba poskrbeti za ustrezno prilagoditev delovnih mest in uvedbo drugih zaščitnih ukrepov ter tako omejiti negativne vplive sončnega sevanja in visokih temperatur na zdravje delavcev, zaščita pred soncem pa je pomembna tudi pri prostočasnih dejavnostih, je sporočilo tiskovne konference, ki jo je 6. julija 2021 na gradbišču v okolici Ljubljane organiziral Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa (KIMDPŠ) UKCL v sodelovanju z Dermatovenerološko kliniko UKCL in Združenje slovenskih dermatovenerologov.
Sonce ima poleg pozitivnih učinkov na ljudi tudi številne negativne posledice. Veliko tveganje za zdravje predvsem v poletnih mesecih pomeni tudi delo na prostem, ki navadno vključuje daljšo izpostavljenost ultravijoličnemu sevanju (UV-sevanju) kot najpogostejšemu povzročitelju kožnega raka in hkrati visokim temperaturam, kar lahko privede do dehidracije in pregretja telesa, v najtežjih primerih tudi do vročinske kapi. Zato KIMDPŠ letos nadaljuje kampanjo, s katero želi ozaveščati podjetja, da bi uvajala ustrezne zaščitne ukrepe, delavce pa, da bi se teh ukrepov držali tako pri delu kot pri prostočasnih dejavnostih.
V zunanjem delovnem okolju med najpomembnejše sodijo organizacijski ukrepi, s katerimi se delo organizira tako, da se skrajša čas izpostavljenosti soncu med 10. in 16. uro, sem sodijo zgodnejši začetek dela, deljen delavnik, opravljanje težjih del zgodaj zjutraj, kombinacija dela na prostem in v zaprtih prostorih oziroma v senci, kjer je to mogoče. Zelo učinkovit ukrep je lahko oprema delovišča in delovnih strojev s premičnimi oziroma fiksnimi senčniki ali zastori. V vsakem primeru pa je treba delavcem omogočiti, da imajo v naravni ali umetni senci pogostejše krajše odmore in tudi daljši odmor za malico. V teh senčnih »oazah« naj bodo na voljo osvežilne brezalkoholne pijače, najbolje sveža voda.
Kljub organizacijskim ukrepom je potrebna tudi ustrezna zaščitna obleka, ki vključuje majice ali srajce z dolgimi rokavi in dolge hlače. Oblačila naj bodo ohlapna in lahka, da omogočajo zračenje telesa, vendar hkrati dovolj gosto tkana, da ne prepuščajo UV-sevanja. Z izobraževanjem, nadzorom in opozarjanjem je treba zagotavljati, da bodo delavci ta priporočila upoštevali in ne bodo delali brez majice, s kratkimi rokavi ali v kratkih hlačah. Med osebno varovalno opremo pri delu na soncu sodijo tudi pokrivala, ki naj zagotavljajo čim boljšo zaščito glave in hkrati omogočajo tudi zaščito nosu, uhljev, vratu, zatilja in ramen. UV-sevanje povzroča tudi okvare oči, zato se delavcem na prostem priporoča uporaba sončnih očal z zaščito pred sevanjem UVA in UVB, ki se morajo tesno prilegati, da preprečijo sevanje v oči tudi od strani. Dele telesa, ki jih z osebno varovalno opremo ni mogoče varovati pred sončnimi žarki, predvsem obraz, bi morali zaščititi s kremo z zaščitnim faktorjem najmanj 30, vendar je to le dopolnitev vsem preostalim ukrepom.
Glede na podatke iz registra raka, ki ga vodi Onkološki inštitut, za kožnim rakom vsako leto zboli več kot 3.000 ljudi, od tega za melanomom kot najnevarnejšo obliko približno 600. Okoli 150 bolnikov vsako leto zaradi kožnega raka tudi umre. Če k temu dodamo še sončne opekline in tveganje zaradi dela pri visokih temperaturah, od poškodb pri delu do zdravstvenih težav zaradi dehidracije in pregretja telesa, je argumentov za pravočasno ukrepanje več kot dovolj.
K boljšemu zavedanju delodajalcev in delavcev o pomenu preprečevanja izpostavljenosti UV-sevanju in visokim temperaturam želi KIMDPŠ UKC Ljubljana prispevati s projektom Varno delo na soncu, ki je v ta namen v sodelovanju z Združenjem slovenskih dermatovenerologov pripravil tiskana izobraževalna gradiva, videogradivo in spletno podstran (http://www.cilizadelo.si/varno-delo-na-soncu.html) ter prikaz vzorčnega delovišča v gradbeništvu. Kampanji se letos pridružuje tudi Dermatovenerološka klinika UKC Ljubljana, ki opozarja na pomen osveščanja o škodljivih učinkih sončnih žarkov na zdravje ter na zaščito pred UV-sevanjem pri gibanju in prostočasnih dejavnostih na prostem.