Namen projekta PREMIK - »POKLICNO ZAVAROVANJE – Razvoj Enotnega Modela zdravstvene analize glede na Izpostavljenost in Kategorijo delovnega mesta« je posodobiti seznam / šifrant delovnih mest, za katere velja zavarovalna doba s povečanjem ter vzpostaviti novejšo različico seznama delovnih mest, kjer je delo posebej težko in za zdravje škodljivo oziroma kjer delavci zaradi narave in teže dela po določenih letih starosti ne morejo več uspešno opravljati svojega dela (poklicne dejavnosti) ter tako pripraviti strokovne podlage za odločevalce (Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti) pri vzpostavitvi bolj uravnoteženega sistema poklicnega zavarovanja.

Predlagani projekt predstavlja sistemski pristop k reševanju problematike poklicnega zavarovanja v Sloveniji, ki trenutno temelji na »zastarelem« in neažurnem šifrantu delovnih mest, za katere velja zavarovalna doba s povečanjem, saj so vanj umeščena nekatera delovna mesta, ki ne obstajajo več, ali pa je na nekaterih mestih prišlo do takih sprememb, da zdravje delavcev na teh delovnih mestih ni več tako močno ogroženo oz. je stopnja obremenjenosti za zdravje nižja zaradi modernizacije / sprememb načinov, postopkov dela.

Splošni cilj te operacije je po enotni metodologiji ponovno (na novo) ovrednotiti oz. presoditi stopnjo zdravja in/ali ogroženosti tistih poklicnih skupin, ki so bile do sedaj umeščene v šifrant poklicev, za katere velja zavarovalna doba s povečanjem ter dodatno ovrednotiti oz. presoditi stopnjo zdravja in/ali ogroženosti za poklicno skupino medicinskih sester. Na podlagi stopnje zdravja in/ali ogroženosti za poklicno skupino pa nato oblikovati rang poklicnih skupin, za katere še lahko velja zavarovalna doba s povečanjem.

Konkretni cilji so ugotoviti, oceniti oz. analizirati zdravstveno stanje delavcev v posamezni poklicni skupini z enotno metodologijo, ki bo vključevala:

  • podatke analize umrljivosti (po vzroku) delavcev v posameznih poklicnih skupinah, za katere se verjame, da so delavci pogosteje umirali kot umirajo ljudje v splošni populaciji;

  • podatke o hospitalizacijah (po vzroku in trajanju) za posamezne poklicne skupine;

  • podatke o delovni invalidnosti za posamezne poklicne skupine;

  • analizo bolniške odsotnosti (% BO) v določenem obdobju za posamezno poklicno skupino,

  • pogostost/frekvenca bolniške odsotnosti (F) v določenem obdobju v vsaki obravnavani poklicni skupini posebej;

  • resnost bolniške odsotnosti (R) v določenem obdobju v vsaki obravnavani poklicni skupini;

  • vzroke (prevladujoče bolezni) zaradi katerih so bili delavci v posamezni obravnavani poklicni skupini bolniško odsotni.

Na podlagi analize merljivih in ocenjenih podatkov o zdravstvenem stanju delavcev ter izračunanih kazalcev zdravja bo možno pridobiti oceno dejanske ogroženosti za posamezno poklicno skupino ter objektivno oceniti, kako so delavci v določeni poklicni skupini ogroženi v primerjavi z drugimi poklicnimi skupinami.

Finančna podpora

Projekt sofinancirata Republika Slovenija Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (http://www.mddsz.gov.si/) in Evropska unija iz sredstev Evropskega socialnega sklada (http://www.eu-skladi.si/). Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, 8. prednostne osi »Spodbujanje zaposlovanja in transnacionalna mobilnost delovne sile«, prednostne naložbe 8.3 »Aktivno in zdravo staranje« in specifičnega cilja 8.3.1 »Podaljšanje in izboljšanje delovne aktivnosti starejših, vključenih v ukrepe«.

Projekt, ki se izvaja v obdobju od 1.11.2017 do 31.5.2021 je 100 % sofinanciran s strani Evropske unije in Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

 

VREDNOST SOFINANCIRANJA PROJEKTA (v EUR)

466.747,60

KRZS (100 %)

466.747,60

EU del (Podpora Unije) (80 %)

373.398,08

SLO del (Nacionalni javni prispevek iz državnega proračuna) (20 %)

93.349,52

SKUPAJ CELOTNA VREDNOST PROJEKTA (v EUR)

466.747,60

 

 

Pričakovani rezultati

Na podlagi izvedenih aktivnosti bo v okviru operacije:

  • Izvedena epidemiološka analiza za agregirane poklicne skupine (cca. 12 analiz) in priprava poročila o ugotovitvah. Na podlagi iz javnih evidenc pridobljenih podatkov o zdravstvenem stanju delavcev, bo izdelan seznam agregiranih poklicnih skupin za katere zdaj velja zavarovalna doba s povečanjem. Ocenjujemo, da bo seznam agregiranih poklicnih skupin vseboval 12 večjih in nekaj manjših. Za 12 poklicnih skupin bo izvedena epidemiološka analiza oziroma analiza stopnje zdravja in/ali ogroženosti. Kot rezultat analize bo pripravljen dokument za vsako agregirano poklicno skupino posebej.

  • Nastal dokument, ki bo vseboval predlog meril in kriterijev za ugotavljanje obremenitev delavcev na izpostavljenih delovnih mestih, ter na podlagi izvedene analize stopnje zdravja in/ali ogroženosti za poklicno skupino pripravljen predlog/model rangiranja poklicnih skupin, za katere naj še velja zavarovalna doba s povečanjem vključno s predlogom priporočil za posodobitev seznama delovnih mest v sistemu poklicnega zavarovanja. Na izbrani poklicni skupini se bo pilotno testiralo kako se kazalniki zdravja odražajo v okviru izvedene analize stopnje zdravja in/ali ogroženosti za poklicno skupino ter kako vplivajo na oblikovanje meril in kriterijev za ugotavljanje obremenitev delavcev na izpostavljenih delovnih mestih ter posledično ugotovilo, kateri parametri imajo večjo težo pri pripravi modela rangiranja poklicnih skupin.

  • Nastal dokument, ki bo vseboval predlog priporočil oz. smernic za implementacijo v sistem poklicnega zavarovanja. V okviru priprave strokovnih smernic, se bodo v celoti upoštevale pripravljene epidemiološke analize za posamezne agregirane poklicne skupine (vseh 12) ter ugotovitve o stopnji zdravja in/ali ogroženosti za te poklicne skupine. Smernice bodo temeljile tudi na izdelanem modelu meril in kriterijev za ugotavljanje obremenitev delavcev na izpostavljenih delovnih mest in bodo vsebovale delujoč, trajen in preverljiv predlog umeščenosti oziroma rangiranja posameznih poklicnih skupin v sistem poklicnega zavarovanja, za katere naj še velja zavarovalna doba s povečanjem, ter strokovne utemeljitve. Smernice torej predstavljajo podlago za implementacijo v nacionalno zakonodajo, sama implementacija ter s tem povezan socialni dialog s socialnimi partnerji in drugimi ključnimi deležniki, pa je odvisna od pristojnega ministrstva.