Okrogla miza o biološkem monitoringu

OKROGLA MIZA O BIOLOŠKEM MONITORINGU

Prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, dr. med., spec. MDPŠ[1]

Na Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa je dne 23. 11. 2015 potekala okrogla miza o biološkem monitoringu. Udeležili so se je: mag. Lidija Korat, ga. Maja Petrovič Šteblaj, ga. Andrea Margan, dr. Tihomir Ratkajec, ga. Urška Močnik, prim. prof. dr. Marjan Bilban, doc. dr. Alenka Franko, asist. dr. Alenka Škerjanc, g. Martin Kurent, prof. dr. Metoda Dodič Fikfak.

Cilj okrogle mize je bil poenotenje dela na področju biološkega monitoringa (BM)² v Sloveniji. Sledila je diskusija z zaključki.

Cilj skupnega pogovora je bil, da bi poskusili uskladiti mnenja o BM[2] pri delavcih med medicino dela in inšpektoratom za delo.

Prof. dr. Dodič Fikfak je izpostavila izhodišča:

• BM v zakonodaji:
  
  • da zakonodaja ni usklajena;
  • v aktih so nekatere enote napačno napisane;
  • nekatere BAT-vrednosti  niso usklajene s tujimi vrednostmi in
  • očitno je razlaga Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu (v nadaljevanju: pravilniku) različna.  7. člen 3 točka – »Kadar rezultati ocene tveganja iz prve točke prejšnjega člena pokažejo, da zaradi količine nevarne kemične snovi, ki je prisotna na delovnem mestu, obstaja le minimalno tveganje za varnost in zdravje delavcev in za zmanjšanje tveganja zadoščajo ukrepi, sprejeti v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena, se določbe 8., 9. in 12. člena tega pravilnika ne uporabljajo.« 12. člen pa je tisti, ki govori o biološkem monitoringu.
• vsebinski del BM. Od stroke MDPŠ biološki monitoring ni natančno opredeljen, imamo samo nekaj snovi, za katere lahko pri delavcih delamo BM in zdravniki se na osnovi rezultatov znamo odločiti, kako ukrepati. Problem nastane, če dobimo rezultate, vendar so rezultati nepovedni (ali ni mednarodno primerljivih vrednosti ali ne vemo, ali, kako in koliko določene vrednosti vplivajo na zdravje). V okviru tega je tudi evropski projekt Horizon 20/20, na katerega se prijavlja poleg nekaterih slovenskih institucij tudi KIMDPŠ.
• Najpomembnejša vprašanja so: kdaj delati BM, za katere snovi, kdo naj ga dela, kako in kateri so referenčni laboratoriji.

Mag. Lidija Korat je predstavila svoj pogled na BM. Povedala, da se je inšpektorat v letu 2007 odločil izvajati poostren inšpekcijski nadzor (akcija) nad izvajanjem BM. V letu 2013 pa so to še nadgradili. Inšpektorat je v akciji izvajal nadzor glede izvajanja BM za stiren in svinec. Ker je nadzorni organ, dela po predpisih. Zato lahko upošteva samo BAT-vrednosti, ki so navedene  v Pravilniku, kakor tudi enote, ki so v tem Pravilniku navedene. Na Inšpektoratu za delo niso nikoli delali represivno.

Mag. Lidija Korat tudi meni, da lahko pošljemo pobudo na ministrstvo, če se s pravilnikom kakorkoli ne strinjamo, da se ta spremeni.

Nujne naloge spec. medicine dela so:

1. Sodelovanje pri oceni tveganja: v pravilniku je sodelovanje spec. med. dela izrecno zapisano.
2. Če je BM potreben, se to zapiše v oceno tveganja in se napiše: katere snovi se bo delalo, na koliko časa ter kako (odvzem).
3. Če BM ni potreben, je treba pisno obrazložiti, zakaj ne.

Naloga specialistov medicine dela je, da to vedo in da vejo, kaj od neke snovi bodo delali: snov samo v krvi in/ali urinu, blatu, znoju, izdihanem zraku[3] … katere metabolite ter v katerem materialu in kako bodo material odvzeli … Teh navodil ne morejo pričakovati od inšpektorja ali kogarkoli drugega.

Če pravilnik vsebuje kakršnekoli nejasnosti ali celo nepravilnosti za 50 navedenih substanc, je pripombe  treba čim prej poslati na MDDSZ.

• Kaj s snovmi, za katere nam vrednosti snovi same ali njenih metabolitov nič ne povedo, to pomeni, da ni na razpolago študij in raziskav, ki bi kazale kakršnokoli povezavo med nekim metabolitom ali snovjo v krvi in zdravstvenimi spremembami, simptomi ali boleznimi?

Inšpektorica meni, da je zanje (velja za 50 snovi v tabeli pravilnika) treba najmanj enkrat narediti BM, če menimo, da gre za pomembno izpostavljenost. To naredimo zaradi upoštevanja previdnostnega principa, vendar je treba tabelo res strokovno pregledati in ugotoviti, od kod so bile vzete mejne vrednosti, ki so napisane, na podlagi česa so se zanje odločili, in na osnovi tega predlagati spremembo vrednosti ali črtanje iz seznama oziroma dodati snov na seznam.

Predlagamo tudi, da se objavi literatura, po kateri naj se ravnamo v praksi. Strokovna spoznanja se običajno spreminjajo hitreje kot pravilniki. 

Za biološki monitoring ni nujno, da imamo akreditirani laboratorij, dobro pa je, da uporabljamo vseskozi istega zaradi možnih medlaboratorijskih razlik v vrednostih preiskovane snovi.

O vsem tem bi se bilo treba dogovoriti tudi na RSK za MDPŠ.

• Vprašanje, ali lahko delodajalcu povemo vrednosti BM za posameznega delavca, je lahko sporno. Kot smo se že dogovorili, je nesporno, da delodajalcu vrednosti BM povemo, če se s tem strinja prizadeti delavec, če pa se ne, pa predlagamo, da na to vprašanje odgovori informacijska pooblaščenka, ki jo tudi prosimo, da pove, ali smemo povedati delodajalcu vrednosti BM za posameznega delavca, če delavec tega noče.