Ob svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu, ki ga obeležujemo 28. aprila, opozarjamo na pomen zdravega psihosocialnega delovnega okolja kot enega od pomembnih dejavnikov varnosti in zdravja pri delu.
Mednarodna organizacija dela ob dnevu, ki poteka pod geslom Zagotovimo zdravo psihosocialno delovno okolje poudarja, da lahko na varnost in zdravje delavcev poleg fizikalnih, kemijskih in bioloških dejavnikov negativno vplivajo tudi psihosocialni dejavniki delovnega okolja, kot so pretirana delovna obremenitev, nejasnost zahtev in pričakovanj pri delu, neustrezna organizacija dela in delovnega časa, nizek nadzor nad lastnim delom, pomanjkljiva podpora nadrejenih in sodelavcev, neenakopravna obravnava, slabo upravljanje organizacijskih sprememb, pomanjkljiva komunikacija, slabi medosebni odnosi ter dopuščanje nasilja, nadlegovanja in drugih negativnih vedenj na delovnem mestu.
Številne raziskave potrjujejo, da takšni dejavniki povečujejo stres, povezan z delom, vplivajo na razvoj depresije in anksioznosti, prispevajo k nastanku srčno-žilnih bolezni ter povečujejo tveganje za prezgodnjo umrljivost. Psihosocialna tveganja so povezana tudi z večjo bolniško odsotnostjo, prezentizmom, večjo fluktuacijo delavcev ter večjo verjetnostjo nezgod pri delu in prezgodnjim izstopanjem s trga dela zaradi invalidnosti.
Zato je pravočasno prepoznavanje in obvladovanje psihosocialnih tveganj pomemben del sodobnega pristopa k zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu. Preprečevanje psihosocialnih tveganj temelji na sistematični oceni tveganj, izboljševanju organizacije dela ter aktivnem sodelovanju vodstva, delavcev, strokovnih delavcev za varnost pri delu in izvajalcev medicine dela. Zdravo psihosocialno delovno okolje temelji predvsem na jasni organizaciji dela, ustreznih delovnih obremenitvah, spoštljivi in odprti komunikaciji, podpori vodstva in sodelavcev, vključevanju delavcev v odločanje ter preprečevanju nasilja, nadlegovanja in drugih negativnih vedenj na delovnem mestu.
Več na tej povezavi
