Sanitas et labor, letnik 9, št. 1, marec 2012, Znanje, izkušnje, sodelovanje I.

 

Vsebina:

Metoda Dodič Fikfak: Uvodnik

Marija Molan: Zagotavljanje dobrega počutja in razpoložljivosti v delovnem okolju – izziv od samoupravljanja do kapitalizma

Marija Zaletel: Izobraževanje medicinskih sester za delo na področju medicine dela, prometa in športa

Nevenka Šestan: Kompetence medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v dejavnosti varovanja zdravja delavcev

Branimir Šverko: Psihosocialni vidiki brezposelnosti: Oris raziskave na Hrvaškem

Marko Polič: Tveganje, odločanje in varnost

Darija Peterec Kotar, Marija Molan: Oblikovanje prihodnje poklicne poti otrokom z zdravstvenimi težavami

Dejan Kozel: Vloga psihologa v procesu reaktivacije po daljši odsotnosti z dela

Tanja Urdih Lazar, Eva Stergar: Promocija zdravja pri delu – od zdravstvene vzgoje do zakonske obveze

Eva Stergar, Tanja Urdih Lazar: Raziskovanje – izhodišče za ukrepanje

Nataša Dernovšček Hafner, Tanja Urdih Lazar: Kronične bolezni in nižje izobraženi delavci

Katja Draksler: Vpliv prestrukturiranja podjetij na zdravje zaposlenih 

Povzetki:

Marija Molan

Zagotavljanje dobrega počutja in razpoložljivosti v delovnem okolju – izziv od samoupravljanja do kapitalizma

Povzetek: Dobro počutje je osrednji interes dejavnosti varovanja zdravja delavcev, od časov socialističnega samoupravljanje do liberalnega kapitalizma. V zgodnejših obdobjih so bile te aktivnosti zakonsko utemeljene. Delavci so imeli večji vpliv na uvajanje pravic in zagotavljanje varnosti. V obdobju liberalnega kapitalizma je raven humanizacijskih ukrepov odvisna od zavedanja pomena varovanja zdravja delavcev lastnikov kapitala. Predstavljenih je 40 let dejavnosti z značilnimi projekti, ki odsevajo stopnjo gospodarskega razvoja slovenske družbe. V 70. letih so bile v središču obremenitve rudarjev, v 80. letih voznikov in tekstilnih delavk, v 90. letih delavcev v energetiki in po letu 2000 delavcev v storitvenih dejavnostih. Predstavljena so orodja za identifikacijo obremenitev, spremljanje počutja in razpoložljivosti, določitev vzrokov obremenitev in končni model RH, ki povezuje vse aktivnosti v zvezi delavec – delo.  Varovanje zdravja delavcev je bilo in je usmerjeno k zagotavljanju dobrega počutja, poslabšanje počutja pa je odsev doživete obremenjenosti. Pogoje za ukrepe varovanja zdravja delavcev določajo gospodarske in politične razmere.

Ključne besede: počutje, razpoložljivost, varovanje zdravja, obremenitev, obremenjenost, humanizacijski ukrepi, politični sistem

 

Marija Zaletel

Izobraževanje medicinskih sester za delo na področju medicine dela, prometa in športa

Povzetek: Izobraževanje medicinskih sester (višjih, diplomiranih) ima šestdesetletno zgodovino, izobraževanje na srednješolski stopnji pa že več kot osemdesetletno. V tem obdobju je prihajalo do mnogih sprememb študijskih programov, katerih skupni cilj je bil izoblikovati medicinske sestre s širokim osnovnim znanjem, da bi lahko uspešno, suvereno in samostojno delovale na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti z namenom vzpodbujati in nuditi pomoč posamezniku, družini, družbeni skupini za dosego optimalnih zdravstvenih potencialov v okviru danih življenjskih možnosti. Zadnje spremembe študijskega programa so vezane na direktive EU, ki veljajo za regulirane poklice, in na bolonjsko deklaracijo. Program obsega veliko ur teorije in predpisano število ur kliničnega usposabljanja. Kljub temu diplomanti ne pridobijo dovolj znanja in veščin za delo na področju medicine dela, prometa in športa. Nove možnosti se nakazujejo z dodatnimi moduli v magistrskem študijskem programu zdravstvene nege in z izvedbo klinične specializacije iz zdravstvene nege v medicini dela, prometa in športa.

Ključne besede: izobraževanje, medicinska sestra, medicina dela, prometa in športa, specializacija

 

Nevenka Šestan

Kompetence medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v dejavnosti varovanja zdravja delavcev

Povzetek: Kompetence jasno določajo odgovornosti poklicev v zdravstveni negi. Tudi 55. člen Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05, 15/08 in 23/08) pravi, da »zdravstveni delavec lahko samostojno opravlja delo, za katero ima ustrezno izobrazbo in je zanj usposobljen ter ima na voljo ustrezno opremo. Za svoje delo prevzema etično, strokovno, kazensko in materialno odgovornost«.

Ocenjujemo, da imamo v Sloveniji na področju medicine dela, prometa in športa (v nadaljevanju MDPŠ) okrog 250 zaposlenih v zdravstveni negi. Z vprašalnikom smo dobili odgovore 214 zaposlenih. Od tega imamo 42,5 % zdravstvenih tehnikov, 40,2 % diplomiranih medicinskih sester, 13,6 % višjih med. sester in 3,7 % zaposlenih z univerzitetno diplomo oziroma magisterijem.

Največ zdravstvenih tehnikov in dipl. medicinskih sester je starih od 46 do 50 let. Vsebina dela v javnih zdravstvenih zavodih in pri zasebnikih se razlikuje glede na stopnjo izobrazbe; zdravstveni tehniki pri zasebnikih opravljajo veliko več preiskav, ki so v pristojnosti višje oziroma dipl. medicinske sestre, kot v javnih zdravstvenih zavodih.

Analiza podatkov o pridobljenih dodatnih znanjih s področja MDPŠ kaže, da ima 13 % diplomiranih medicinskih sester opravljeno podiplomsko izobraževanje, 27 % pa dokončan tečaj iz avdiometrije. Med zdravstvenimi tehniki jih je 8,8 % zaključilo pomaturitetno izobraževanje, druga specialna znanja pa so najbolj zastopana pri dipl. medicinskih sestrah. Poleg formalne izobrazbe je treba v prihodnje organizirati izobraževanje za pridobitev dodatnih specifičnih znanj iz MDPŠ, kot so na primer specializacija in specialna znanja.

Ključne besede: kompetence, zdravstvena nega, specializacija

 

Branimir Šverko

Psihosocialni vidiki brezposelnosti: Oris raziskave na Hrvaškem

Povzetek: V članku so na kratko predstavljene glavne ugotovitve raziskovalnega programa, ki smo ga nedavno zaključili na Hrvaškem. S pomočjo longitudinalne študije brezposelnih oseb smo preučevali vplive dolgotrajne brezposelnosti kot tudi dejavnike, ki prispevajo k uspešni ponovni zaposlitvi. Na podlagi dobljenih podatkov, ki smo jih analizirali v več raziskovalnih člankih, smo prišli do treh glavnih ugotovitev. Prva je, da dolgoročna brezposelnost vodi v revščino in družbeno izolacijo, s čimer se še stopnjuje začarani krog socialne izključenosti. Druga ugotovitev je, da smo z raziskavo telesnega in duševnega zdravja, kar smo preučevali v raziskavi SF-36 Health Survey, potrdili, da je imela brezposelnost neželene učinke na psihološko zdravje. Tretja ugotovitev je, da so možnosti, da se posameznik izvleče iz težav, omejene; celo intenzivno iskanje službe ima le majhen učinek na to, da brezposelni najde zaposlitev. Brezposelnost je brezupna situacija, v kateri se človek znajde, in zahteva takojšnje ukrepanje.

Ključne besede: izguba službe, iskanje službe, duševno zdravje, telesno zdravje, psihološko zdravje, ponovna zaposlitev, družbena izključenost, brezposelnost

 

Marko Polič

Tveganje, odločanje in varnost

Povzetek: Prav na področju zaznavanja tveganja, zavedanja razmer in odločanja je v zadnjih letih prišlo do mnogih novih spoznanj, predvsem pa do tesnega prepletanja teorije in prakse. Zaznavanje tveganja se kaže kot pojav, ki pomembno vpliva na človeško vedenje na različnih področjih dejavnosti, določajo pa ga najbolj različni dejavniki, od osebnih do družbenih in kulturnih. Povezano je tudi z zavedanjem razmer, saj le to omogoča in določa naše ravnanje v povezavi z zapletenostjo problemov in širino vpletenosti več oseb. Zadnja generacija teorij odločanja, teorije naravnega odločanja, povedo, kako v kriznih, nevarnih razmerah to poteka.

Ključne besede: odločanje, razporejeno odločanje, zavedanje razmer, zaznavanje tveganja

 

Darija Peterec Kotar, Marija Molan

Oblikovanje prihodnje poklicne poti otrokom z zdravstvenimi težavami

Povzetek: Obstoječi koncept poklicnega usmerjanja, ki se izvaja v osnovnih šolah v Sloveniji, je manj uspešen, predvsem za posameznike, ki zaradi zdravstvenih težav, ki jih spremljajo že iz otroštva, ne zmorejo opravljati dela, za katerega so se usposobili v izobraževalnem programu. Obstoječi koncept smo zato preoblikovali v nov, sistemski pristop, ki povezuje šolsko medicino in medicino dela. Gre za celostni pristop, kjer učenec vstopi v poklicno svetovanje preko sistematskega zdravstvenega pregleda v osnovni šoli in kjer se kot pomemben del v poklicnem usmerjanju upošteva tudi otrokovo zdravstveno stanje ter ugotovitve o otrokovem funkcioniranju in zgodnjem razvoju sposobnosti v predšolskem obdobju. Model medicinskega poklicnega svetovanja smo pilotsko vključili v aktivnosti Dispanzerja za mentalno higieno Zdravstvenega doma Sevnica. Celotni postopek medicinskega poklicnega svetovanja predstavlja proces oblikovanja poklicne poti, ki se nadgrajuje zadnja štiri leta osnovnošolskega izobraževanja. To je poskus implementacije rezultatov raziskovalnega projekta v prakso.

Ključne besede: medicinsko stanje, medicinsko poklicno svetovanje, poklicna pot, šolska medicina, medicina dela

 

Dejan Kozel

Vloga psihologa v procesu reaktivacije po daljši odsotnosti z dela

Povzetek: Dolgotrajna odsotnost z dela zaradi bolezni je multivzročen pojav, ki predstavlja v družbi velik zdravstveni in ekonomski problem, predvsem pa ima številne negativne posledice za duševno in telesno zdravje posameznika. Reaktivacija je proces vračanja posameznika na delovno mesto, ki naj bi ga vodil usklajen multidisciplinarni tim: strokovnjaki s področja medicine dela in kadrovska služba podjetja. V tem procesu so pomembne zlasti pravočasnost intervencij, postopnost vračanja in prilagojenost intervencijskih pristopov posamezniku. Vloga psihologa se po oceni avtorja prične že pred reaktivacijo in sicer ob selekciji delavcev na delovna mesta, pogosto pa se prezgodaj zaključi s pregledom za oceno delovne zmožnosti po dolgotrajni odsotnosti z dela. Avtor v zaključnem delu članka oceni, da bi lahko imel psiholog glede na mednarodna priporočila večjo vlogo v procesu reaktivacije, predvsem pa obstajajo rezerve na področju usklajenosti z drugimi strokovnjaki multidisciplinarnega tima.

Ključne besede: reaktivacija, absentizem, psihološki pregled, psihologija dela

 

Tanja Urdih Lazar, Eva Stergar

Promocija zdravja pri delu – od zdravstvene vzgoje do zakonske obveze

Povzetek: Promocija zdravja se kot organizirano področje prvič predstavi v kanadskem vladnem dokumentu iz leta 1974, natančno pa jo opredelijo na mednarodni konferenci z Ottawsko listino več kot desetletje pozneje.

V vsem času svojega razvoja se promocija zdravja otepa s prepletanjem z nekaterimi drugimi pristopi in nerazumevanjem njenih glavnih načel, strategij in metod. V članku poskušamo pojem promocije zdravja in še posebej promocije zdravja pri delu opredeliti s pregledom dostopne literature, ga razmejiti glede na podobne (npr. novo javno zdravje) in komplementarne pristope (npr. zdravstvena vzgoja oz. vzgoja za zdravje) ter ga umestiti v zgodovinski, prostorski in zakonodajni okvir.

Dejavnosti promocije zdravja in na splošno pogled na to področje v Sloveniji precej sledita razvoju stroke na mednarodni ravni in posebej v Evropi, zato smo tako v poglavju o opredelitvah kot tudi pri zgodovinskem pregledu razvoja promocije zdravja (pri delu) povzeli najprej mednarodni in nato tudi slovenski vidik. Na koncu povzemamo zakonodajne ureditve področja v domačem prostoru, saj lahko spodbujajo ali ovirajo razvoj promocije zdravja. Novi Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) prvič promocijo zdravja pri delu postavlja kot obvezo.

Ključne besede: zdravstvena vzgoja, promocija zdravja, promocija zdravja pri delu, zakonodaja

 

Eva Stergar, Tanja Urdih Lazar

Raziskovanje – izhodišče za ukrepanje

Povzetek: Načrtovanje programov promocije zdravja pri delu (PZD) se navadno začne z analizo zdravja, saj temeljito poznavanje in razumevanje razsežnosti in determinant neke problematike omogoča korektno oblikovanje, organizacijo in izvedbo nekega programa. Podatke o zdravju v nekem podjetju / organizaciji / ustanovi črpamo iz različnih virov. Pogosto se v analitični fazi ali pred njo zavemo pomanjkanja podatkov, kar narekuje dodatno raziskovanje. V članku so navedene raziskave, ki so bile v obdobju 2004–2011 izvedene na centru za promocijo zdravja Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa (KIMDPŠ). Glede na to, da so raziskave potekale po solidni metodologiji na reprezentativnih vzorcih, odslikavajo aktualne probleme na državni ravni, njihovi rezultati pa so služili za načrtovanje programov PZD. Če bi jih sistematično ponavljali, bi bili uporabni tudi za evalvacijo programov PZ.

Ključne besede: raziskovanje, načrtovanje, promocija zdravja pri delu

 

Nataša Dernovšček Hafner, Tanja Urdih Lazar

Kronične bolezni in nižje izobraženi delavci

Povzetek: Kronične bolezni so vodilni svetovni vzrok zbolevnosti in umrljivosti in imajo velik vpliv na pričakovano življenjsko dobo in splošno zdravstveno stanje posameznika. Tveganje za pojav kronične bolezni pomembno naraste po 45. letu starosti. Posamezniki iz depriviligiranih socialnih skupin so še posebej ranljivi za pojav kroničnih bolezni. Raziskava je bila del širšega evropskega izvedbenega in raziskovalnega projekta, v okviru programa vseživljenjskega učenja Grundtvig z naslovom »Krepitev transverzalnih kompetenc nižje izobraženih delavcev, povezanih z njihovimi izbirami v zvezi z zdravjem, v okviru sprememb na trgu dela«, ki je potekal med decembrom 2008 in februarjem 2011 in ga je koordiniral Poljski nacionalni center za promocijo zdravja pri delu v okviru Inštituta za medicino dela Jerzyja Noferja. Poleg Poljske so v raziskavi sodelovale še Latvija, Španija in Slovenija. Cilj prispevka je bil primerjati podatke o pojavnosti kroničnih bolezni in poškodb pri nižje in višje izobraženih delavcih slovenskih podjetij ter njihovem izvajanju zdravju koristnih vedenj.

Ključne besede: kronične bolezni, nižje izobraženi delavci, zdravje, delovno okolje

 

Katja Draksler

Vpliv prestrukturiranja podjetij na zdravje zaposlenih

Povzetek: Prestrukturiranje postaja v današnjem spreminjajočem se svetu dela vsakdanji pojav, ki negativno vpliva na zdravje vseh zaposlenih – delavcev, ki so v procesih prestrukturiranja odpuščeni, preživelcev ter menedžerjev, odgovornih za prestrukturiranje. V širšem smislu vpliva tudi na družine delavcev in lokalno skupnost. Povezave med prestrukturiranjem in zdravjem zaposlenih so zelo kompleksne in zahtevajo nadaljnje raziskovanje, ki bo pomagalo pri načrtovanju in izvajanju družbeno odgovornega prestrukturiranju, saj lahko v nasprotnem primeru pride do enormnih posledic prestrukturiranja na javno zdravje. Članek predstavlja pregled dostopne literature o vplivih prestrukturiranja na zdravje in nakaže predloge za spopadanje z omenjenimi težavami.

Ključne besede: prestrukturiranje, zdravje, odpuščeni delavci, preživelci, menedžerji, družine, lokalna skupnost, izguba zaposlitve, negotovost zaposlitve, stres