Ocena tveganja

Povzetek: Bistvena vloga specialista medicine dela je povezovanje stopnje izpostavljenosti s tveganjem, da delavec zboli za določeno boleznijo. Za ocenjevanje tveganja pri ljudeh obstajajo številni modeli, ki integrirajo znanstvena, ekonomska in psihosocialna orodja. Modeli vključujejo identifikacijo škodljivosti, oceno doza-odgovor, ocenjevanje izpostavljenosti in ugotavljanje značilnosti tveganja.

Ugotovitev o tveganju je nujno potrebno sporočiti tako delodajalcem kot tudi delavcem. Eno od bistvenih vprašanj pri oceni tveganja je namreč dojemanje tveganja pri vseh deležnikih (delodajalcih in delavcih), saj je od tega odvisna izvedba ukrepov za odpravo teh tveganj.

V Sloveniji že imamo priročnik Ocenjevalna analiza delovnega mesta, ki zajema predvsem fiziološke obremenitve in obremenjenosti na delovnem mestu. To analizo je smiselno nadalje razvijati in dopolniti še s poglobljeno analizo ekoloških obremenitev s posebnim ozirom na kemijske škodljivosti in z analizo psiholoških obremenitev in obremenjenosti.

Glede na velik pomen ocene tveganja bi bilo potrebno sistematičnemu učenju ocene tveganja med specializacijo posvetiti bistveno večjo pozornost, predvsem pa študente medicine na fakulteti izučiti, kako se povezuje tveganje z boleznijo.

Ključne besede: ocena tveganja, stopnja izpostavljenosti, tveganja za bolezen

Rajko Črnivec

Zdravstvena ocena tveganja zdravstvenega tehnika spremljevalca v reševalnem vozilu

Povzetek: V Sloveniji nimamo enotnega doktrinarnega formularja za izdelavo izjav o varnosti z oceno tveganja in ukrepov za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu. Tako tudi nimamo integralne analize in ocene zdravstvene ogroženosti delavcev glede na delovno mesto, delovno okolje in gospodarsko dejavnost.

Naš pristop k izdelavi ocene tveganja – zdravstveni vidik – za delovno mesto zdravstveni tehnik spremljevalec v reševalnem vozilu v Reševalni postaji UKC Ljubljana je bil parcialen: sodelovala sta delodajalec s svojimi službami in pooblaščeni zdravnik. Upoštevan je bil tudi tehnični vidik ocene tveganja, ki ga je izdelala Služba za varnost in zdravje pri delu UKC Ljubljana, in razpoložljivi izsledki ekoloških meritev. Integracija tehničnega in zdravstvenega vidika ocene tveganja je bila opravljena na inštitutskem formularju Ocena tveganja in ukrepi za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu.

Zdravstvena ocena tveganja je pokazala, da je delovno mesto zdravju škodljivo, zato so bili predlagani ustrezni ukrepi na področju humanizacije dela.

Ključne besede: ocena tveganja, humanizacija dela.

Marija Molan, Gregor Molan

Model ocenjevanja tveganja v delovnem okolju

Povzetek: Standardizacija in poenotenje pristopov v ocenjevanju tveganj je nuja, ki so se je takoj po zakonski uveljavitvi ocenjevanj tveganj zavedli povsod po svetu. V prispevku so prikazana osnovna izhodišča ter integracija dosedanjih modelov in pristopov v slovenskem prostoru v enoten model ocenjevanja tveganj. V obliki submodelov so predstavljeni: ocenjevanje tveganj, obremenitev in obremenjenost, ki so opredeljeni v analizah delovnih mest, ukrepi humanizacije, ki iz teh opredelitev izhajajo, in nadgradnja v modelu Razpoložljivost - Humanizacija. Okvir za implementacijo vseh aktivnosti je določen z Modelom varnostne kulture. Model varnostne kulture zahteva identifikacijo škodljivosti, tveganj in ukrepov za obvladovanje le-teh in nudi okvir, znotraj katerega je mogoče razvijati ukrepe iz posameznega submodela. Model varnostne kulture nudi strateško osnovo za oblikovanje klime, stališč in vrednot, v katerih je smiselno identificirati tveganja, jih poizkušati eliminirati ter uvajati ukrepe, ki omogočajo zdravo, učinkovito in varno delo. Predstavljeni model je integracija različnih do sedaj uveljavljenih postopkov v novo, poenoteno identiteto – Model ocenjevanja tveganja v spregi delavec - delo pod okriljem varnostne kulture.

Ključne besede: Model ocenjevanja tveganja, Model varnostne kulture, Model Razpoložljivost - Humanizacija, Model analize delovnih mest, delavec, delo

Marjan Bilban

Ocena tveganja voznikov v cestnem prometu

Povzetek: Sistem zagotavljanja varnosti in zdravja v delovnem okolju temelji na načelu, da morajo biti varnostni ukrepi sorazmerni z dejanskim tveganjem. Potrebno je izvesti take varnostne in zdravstvene ukrepe, da se tveganje odpravi oziroma zmanjša na najmanjšo možno mero. Zato mora vsak delodajalec zagotoviti identifikacijo nevarnosti in ocenitev tveganja na vseh delovnih mestih ter varnostne in zdravstvene ukrepe, ki jih mora izvesti za varovanje vseh zaposlenih.

Analiza tveganja je skrbno raziskovanje, kaj je tisto, kar lahko ogrozi varnost in zdravje zaposlenih. Na podlagi analize tveganja delodajalec poda izjavo o varnosti, ki predstavlja program za zagotavljanje varnosti in zdravja zaposlenih in odločenost delodajalca za uresničitev tega cilja ob jasnem zavedanju tako odgovornosti v zvezi z zagotavljanjem varnosti in zdravja pri delu kakor tudi morebitnih posledic neupoštevanja predpisov s tega področja.

Analiza varnosti je operativno orodje in njen namen je spoznanje nevarnosti, oblikovanje strategije ukrepanja (prednostni red ipd.) in trajno izboljševanje razmer. Razlog za analizo varnosti (tveganja) je ekonomika poslovanja podjetja in konkurenčnost na eni strani ter humanizacija dela v najširšem smislu na drugi strani. Analiza varnosti je zato neločljiva sestavina kakovostne in sistematično nadzorovane proizvodnje in eno od sredstev za zagotovitev varnega načrtovanja procesa, kakovostnega oblikovanja dela in delovnega okolja.

Ker gre pri tem za konkretne ocene obremenitev in obremenjenosti zaposlenih in ne za ocene obremenitev strojev in naprav (oziroma delovnega procesa v širšem smislu), je pri tej analizi izjemno pomembna vloga pooblaščenega zdravnika – specialista medicine dela, prometa in športa, ki s poznavanjem (ergonomske) fiziologije in patologije dela prispeva k oceni strokovnega delavca ob upoštevanju in poznavanju kazalcev obremenjenosti in eventualne preobremenjenosti zaposlenih (ugotavljanje možnih vzrokov za poškodbe pri delu, poklicne bolezni, bolezni v zvezi z delom), njihovih posebnosti (bioloških, prebolevnostnih in drugih) itd. S svojim znanjem in ukrepi želimo prispevati k dvigu zavesti, da je investiranje v zdravje zaposlenih pomemben dejavnik ekonomske učinkovitosti podjetja in nacionalne ekonomije nasploh. Predstavljeni so zdravstveni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati vozniki motornih vozil, interakcijski dejavniki nastanka nezgod v cestnem prometu, dejavniki tveganja, zdravstvena selekcija, ocena vozniške zmožnosti z zdravstvenega vidika in zdravstvena ogroženost.

Povzeti so izsledki raziskave o zdravstveni ogroženosti voznikov tovornjakov in avtobusov ter ukrepi humanizacije dela.

Ključne besede: ocena tveganja, humanizacija dela, varnost in zdravje pri delu, vozniška kultura, ocena vozniške zmožnosti

Mitja Kožuh, Primož Gspan

Ocena tveganja z vidika Oddelka za tehniško varnost

Povzetek: Tveganje je kategorija, ki je povezana s precejšnjim številom človeških dejavnosti. Ena od teh je tudi delo, ki ga opravlja človek. Za zagotovitev celovite varnosti je potrebno varnost obravnavati v kontekstu, ki ga tvorijo delovno okolje, tehnologija ter s temi segmenti povezane organizacijske in koordinacijske dejavnosti. Izjavo o varnosti z oceno tveganja je potrebno razumeti celovito in jo kot tako udejanjati. Oddelek za tehniško varnost se zavzema za celovito obravnavo varnosti, in to ne glede na zakonodajo, ki je za uporabnika dostikrat nekonsistentna.

Ključne besede: izjava o varnosti z oceno tveganja, tveganje, vodenje tveganja.

Andrejka Fatur Videtič

Ocena tveganja v sistemu ohranjanja zaposljivosti invalidov

Povzetek: Ocena tveganja bi morala biti samo osnova, iz katere izhaja ocenjevanje ustreznosti delovnega mesta za invalida, ki je sestavni del ohranjanja njegove zaposljivosti, in razvijanje možnosti za njegovo zaposlitev. Sodi v izvajanje terciarne preventive, ki je usmerjena k ohranjanju zaposlenosti delavcev kljub njihovi morebitni invalidnosti. Poudarjen je pomen delodajalca, da se odloči za razvijanje invalidu prilagojenega dela in delovnega mesta.

Predstavljen je bio-psiho-socialni model kot nova paradigma za oblikovanje programov obravnave, rehabilitacije, ocenjevanja delovne zmožnosti in zaposljivosti, prilagajanja delovnega mesta in okolja, podprt z Mednarodno klasifikacijo funkcioniranja (MKF). Opisana je metoda ERTOMIS (EAM), njena povezanost z MKF in njena uporabnost za ocenjevanje ustreznosti delovnega mesta za invalida.

Ključne besede: ocena tveganja, zaposlitev, zaposljivost invalidov, metoda ERTOMIS (EAM), Mednarodna klasifikacija funkcioniranja (MKF)

Borut Brezovar

Evalvacija ocen tveganja v luči inšpekcije za delo

Povzetek: Na Inšpektoratu RS za delo ugotavljamo, da velika večina delodajalcev izjavo o varnosti z oceno tveganj sicer ima, vendar predvsem ocena tveganja v mnogih primerih še vedno nima tiste vloge, ki bi jo v skladu z evropskimi usmeritvami in namenom zakonodajalca morala imeti. Problematika je praviloma obratno sorazmerna z velikostjo delodajalca, kar pomeni, da so najbolj problematični manjši delodajalci.

Ključne besede: varnost in zdravje pri delu, ocena tveganja, izjava o varnosti, inšpekcijski nadzor

Nevenka Šestan

Bolniški stalež in ocena tveganja

Povzetek: V obravnavanem obdobju (od leta 2002 do 2006) je najpogostejši vzrok in tudi najvišji odstotek bolniškega staleža bolezen (skupaj najvišje v letu 2004 – 3,4 %), sledijo poškodbe izven dela in pri delu.

Po posameznih skupinah po mednarodni klasifikaciji bolezni (MKB 10) so najpogostejši vzrok za bolniški stalež bolezni mišično-kostnega sistema, sledijo poškodbe izven dela in pri delu. Glede na število izgubljenih dni po gospodarskih dejavnostih izstopa pri moških gradbeništvo, pri ženskah pa zdravstvo in socialno varstvo.

V najmlajši populaciji zaposlenih do 19 let se kot vzrok za najvišji odstotek bolniškega staleža pojavljajo poškodbe in zastrupitve izven dela in pri delu; tudi v starostni skupini od 20 do 44 let so na prvem mestu poškodbe in zastrupitve izven dela, sledijo bolezni mišično kostnega sistema. Pri ženskah se tu pojavlja še najdaljši bolniški stalež zaradi nosečnosti, poroda in poporodnega obdobja. V populaciji, stari od 45 do 64 let, ki je najštevilnejša aktivna populacija, in pri starejših od 64 let prednjačijo bolezni mišično-kostnega sistema. Identična slika se pokaže tudi pri delavcih, ki delajo skrajšani delovni čas.

Glede na obremenitve, škodljivosti in nevarnosti delovnih okolij, kjer so izpostavljeni delavci v najrazličnejših gospodarskih dejavnostih, je ocena tveganja oziroma izjava o varnosti z oceno tveganja temelj upravljanja varnosti in varovanja zdravja delavcev.

Izsledki raziskave o bolniškem staležu kažejo, katere ocene tveganja bi predvsem morale biti skrbno narejene in bi bili iz njih izvedeni tudi konkretni ukrepi. Pri ocenjevanju tveganja je torej treba uporabiti celovit pristop, ki upošteva različne korake ocenjevanja, različne potrebe posameznih delodajalcev in spremembe v delovnem okolju.

Ključne besede: odstotek bolniškega staleža, resnost bolezni, ocena tveganja

Zdravko Bučar

Demistifikacija ocene tveganja, primer celostne obravnave ocene tveganja v Revozu

Povzetek: Pričujoči sistem izdelave ocene tveganja se izvaja tudi v ostalih tovarnah v Renaultu, a s to razliko, da smo v Revozu prvi začeli kot sistematski vir upoštevati poenostavljeno oceno tveganja in ergonomije in da pri oceni tveganja minimiziramo tveganja, za katera lahko zagotovo trdimo, da jih obvladamo..

Ključne besede: ocena tveganja, ergonomija

Eva Pintarič

Zdrav, zadovoljen in motiviran sodelavec – najpomembnejša vrednota podjetja Terme Radenci

Povzetek: Izpolnjevanje zakonskih določil s področja varnosti in zdravja pri delu je v družbi Terme Radenci d.o.o. minimalni cilj. Področje varnosti in zdravja pri delu obravnavamo, vodimo in izvajamo sistematično, proaktivno in celovito. Poglobljeno uvajamo in izvajamo ukrepe, ki vplivajo na zdravje in varnost zaposlenih ter njihovo motivacijo za delo. To izvajamo z zavezanostjo politiki vodenja varnosti in zdravja pri delu ter s postavljanjem okvirnih ciljev in programov za doseganje ciljev, ki so tudi dokumentirani. Programi so osnovani predvsem na osnovi preventive. Delujemo na področju zdrave prehrane, gibanja, odvisnosti od psihoaktivnih sredstev – PAS, komunikacije med zaposlenimi. Zavedamo se, da je le zdrav, zadovoljen in motiviran sodelavec pomemben člen uresničevanja poslanstva, vizije in ciljev družbe. Izvajanje ukrepov je kontinuiran proces, ki se začne prvo leto z nastavitvijo programov, kasneje pa se izvajanje teh programov vpne v vsakodnevno delo. Pristop k takemu načinu dela je bil rezultat delovanja družbe že v ostalih sistemih vodenja (kakovost, okolje), saj je sistematična skrb za zaposlene edina pot do uspeha. Sam sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu se lahko brez večjih težav prenese z manjšimi prilagoditvami v druga delovna okolja. Pomembno si je postaviti cilje varnosti in zdravja, programe za dosego teh ciljev, izvedbo programov in preverjanje učinkovitosti ter nadaljnje uvajanje preventivnih in korektivnih ukrepov. Posebna pozornost se namenja starejšim in mladim delavcem, nosečnicam in invalidom. Za delovna mesta, ki jih zasedajo delavci iz varovane kategorije, so narejene posebne ocene tveganja, ki upoštevajo tudi individualne lastnosti vsakega zaposlenega – pri ocenjevanju delovnega mesta se upoštevata tudi ime in priimek zaposlenega. Ocenjevanje tveganja torej ni zgolj ocena delovnega mesta, ampak je nadvse pomembna korelacija delovno mesto - delovna oprema - sodelavec.

Ključne besede: ocenjevanje tveganja, izboljševanje delovnega okolja, vrednota podjetja

Igor Ivanetič

Prikaz primera: ocena tveganja za šiviljo v podjetju Svilanit

Povzetek: Praksa kaže, da je v slovenskem prostoru v ospredju parcialni pristop pri izdelavi ocen tveganja, in sicer ločeno tehnični in zdravstveni vidik s pogosto pomanjkljivo integracijo rezultatov in učinkovitim ukrepanjem na področju varnosti in zdravja pri delu. Prikazan je primer dobre prakse v smislu interdisciplinarnega pristopa strokovnjakov, delodajalca in pooblaščenega zdravnika pri izdelavi ocene tveganja z zdravstveno oceno delovnega mesta šivilje v konfekciji frotirja podjetja Svilanit. Gre za zdravju škodljivo delovno mesto zaradi neudobnega toplotnega okolja, hrupa, telesnih obremenitev (nefiziološki telesni položaji pri delu) ter duševnih obremenitev (monotonija), časovnih stisk (vsiljeni ritem), psihosenzornih in psihomotornih obremenitev. Predlagani so ustrezni ukrepi na področju varnosti in zdravja pri delu. Pri izdelavi ocen tveganja z zdravstveno oceno delovnih mest (okolij) je nujno poenotenje metodologije, ki naj bi bila računalniško podprta, tako da je mogoč prenos podatkov, ki bi bili skladni z elektronskim zdravstvenim kartonom (ekspertni program, ki omogoča izpeljavo vsebin preventivnega zdravstvenega pregleda v skladu z obremenitvami pri delu glede na veljavno zakonodajo). Najpomembnejše pa je, da se predlogi v ocenah tveganja čimprej udejanijo, ne da ostanejo le seznam dobrih želja in namenov.

Ključne besede: ocena tveganja, zdravstvena ocena delovnega mesta, medicina dela, tekstilna industrija

Tihomir Ratkajec

Zdravstvena ocena tveganja steklobrusilca v Steklarni Rogaška Slatina

Povzetek: V skladu z veljavno zakonodajo sodeluje pooblaščeni zdravnik specialist medicine dela z delodajalcem in strokovnim delavcem pri ocenjevanju tveganja na delovnem mestu. Idealen je kompleksen interdisciplinarni pristop, lahko pa je tudi parcialen s kasnejšo integracijo na področju varnosti in zdravja pri delu. V članku je predstavljena zdravstvena ocena tveganja delovnega mesta steklobrusilca v Steklarni Rogaška Slatina. Kot metoda je uporabljena modificirana okvirna analiza in zdravstvena ocena delovnega mesta, dopolnjena z določenimi karakteristikami Ocenjevalne analize delovnega mesta (OADM). Delovno mesto steklobrusilca je zdravju škodljivo zaradi izpostavljenosti ekološkim dejavnikom tveganja: hrup, lokalne vibracije, mokrota, umazanija, kemični dejavniki z dražečim toksičnim, alergogenim, fibrogenim in potencialno mutagenim učinkom, zaradi fizioloških zahtev in obremenitev: izometrične mišične obremenitve obvretenčne muskulature hrbtenice, ramenskih obročev, zgornjih udov in zaradi dinamičnih mišičnih obremenitev (pogosti ponavljajoči gibi) zgornjih udov, zaradi senzornih zahtev in obremenitev: vid na blizu, zaradi duševnih zahtev in obremenitev: monotonija, normirano delo, pozornost, vztrajnost, okulomotorična koordinacija, izmensko delo.

Obstaja povečano tveganje nastanka poklicnih zdravstvenih okvar (poklicnih bolezni in z delom povezanih bolezni), in sicer: poklicna okvara sluha, poklicna vibracijska bolezen, kožne bolezni, bolezni dihal (alergijske, iritativne, fibrogene), bolezni gibal, zastrupitve s svincem, utesnitvene nevropatije, rakasta obolenja.

Predlagani so ustrezni ukrepi varnosti in zdravja pri delu. Ocena tveganja (risk assessment) kot kompleksni postopek zahteva interdisciplinarni pristop zdravstvenih in nezdravstvenih strokovnjakov za učinkovito in kvalitetno izvedbo in ukrepanje.

Ključne besede: modificirana analiza in zdravstvena ocena delovnega mesta, zdravstvena ocena tveganja, ukrepi varnosti in zdravja pri delu

Andrea Margan, Iztok Trafela

Elektrolizer v proizvodnji primarnega aluminija - ocena tveganja

Povzetek: Talum, Tovarna aluminija, d. d., iz Kidričevega je sodobno proizvodno podjetje, ki se od leta 1954 ukvarja s proizvodnjo primarnega aluminija in predelavo aluminija v proizvode najvišje kakovosti. Je primer dobre prakse na področju promocije zdravja na delovnem mestu (projekt ZDRAVOTALUM), zato ne preseneča, da so se izdelave listine izjava o varnosti in ocene tveganja lotili timsko.

Stalni člani tima so: vodja službe varstva pri delu, vodja kadrovske službe, pooblaščena zdravnica specialistka medicine dela, prometa in športa, socialna delavka, varnostni inženir, zadolžen za obrat, in psihologinja. Odvisno od obrata, v katerem se ocenjuje tveganje, se timu pridružita še tehnolog za proizvodnjo in oseba, zadolžena za varnost in zdravje pri delu.

Upoštevajoč industrijsko panogo in naravo proizvodnje, smo izdelali prilagojen seznam vidikov tveganja, ki vsebuje kombinacijo predlogov, ki jih priporoča zakonodajalec v Pravilniku o načinu izdelave izjave o varnosti z oceno tveganja. Že na začetku smo se odločili, da bo zdravstveni del ocene tveganja zaradi svoje specifičnosti ločen od tehnološkega dela. Pri zdravstvenem delu ocene tveganja obravnavamo samo tista tveganja in obremenitve, ki so enaka stopnji tveganja 3 ali jo presegajo (ocene tveganja: 1–5) in so določena kot potencialno škodljiva za zdravje.

Po izvedenih ocenah tveganja so na osnovi stopnje nevarnosti podane zahteve za ukrepanje z namenom zmanjšanja teh na sprejemljivo raven.

Ključne besede: Talum, varnost in zdravje pri delu, nevarnost, tveganje, ocena tveganja, medicina dela

Iskalnik

Sanitas et labor, letnik 7, št. 1, november 2008, Ocena tveganja

Vsebina:

Povzetki: