Sanitas et labor, letnik 5, št. 1, december 2006, Nasilje na delovnem mestu
Vsebina:
Metoda Dodič Fikfak, Marija Molan: Uvodnik
Aleksej Cvetko: Mobbing – psihično nasilje
Jadranka Mustajbegović: Mobbing i zdravlje na radu / Mobbing in zdravje pri delu
Maca Jogan: Spolno nadlegovanje na delovnem mestu in seksizem
Sonja Robnik: Ovira pri doseganju enakosti spolov: spolno nadlegovanje na delovnem mestu
Povzetki:
Tanja Urdih Lazar
V prihodnost s pogledom v preteklost: mobbing, bullying, psihično nasilje na delovnem mestu v Evropi
Povzetek: Po podatkih različnih raziskav je v Evropi okoli 10 % zaposlenih žrtev različnih oblik psihičnega nasilja na delovnem mestu – pojava, ki ga v različnih kulturah zelo različno poimenujejo in definirajo, čeprav gre za zelo podobna negativna dejanja. Namen prispevka je na podlagi dostopne literature prikazati raznolikost teh konceptov v Evropi in njihove skupne točke ter podati kratek pregled dosedanjega dela na področju znanstvenoraziskovalnega dela in na področju oblikovanja programov za praktično delo pri preprečevanju psihičnega nasilja na delovnem mestu.
Iz prikazanih izkušenj nekaterih evropskih držav lahko tudi Slovenija črpa zamisli za načrtovanje prvih korakov pri soočanju s pojavom, ki ima lahko zelo hude posledice tako za žrtev kot tudi za organizacijo in družbo nasploh.
Ključne besede: psihično nasilje, mobbing, delovno mesto, organizacijska kultura, raziskovanje
Aleksej Cvetko
Mobbing – psihično nasilje
Povzetek: Mobbing je specifična oblika obnašanja na delovnem mestu, ko posameznik ali skupina sistematično psihično maltretira oziroma ponižuje drugo osebo ali druge osebe z namenom, da škodi njenemu ugledu, časti, človeškemu dostojanstvu in osebni integriteti, vse do prenehanja delovnega razmerja. Ima negativen vpliv na psihično, zdravstveno, socialno in ekonomsko stanje posameznika. Pri ljudeh – tarčah pritisk povzroča psihične in psihosomatske motnje. Mobbing je mogoče preprečiti s preventivo, informiranjem, izobraževanjem.
Ključne besede: mobbing, bullying, psihično nasilje, delovno mesto, šikana
Jadranka Mustajbegović
Mobbing i zdravlje na radu / Mobbing in zdravje pri delu
Povzetek: Mobbing – ponavljajoče se, neutemeljeno, zlobno obnašanje do zaposlenega ali do skupine zaposlenih, ki ogroža zdravje in varnost, očitno postaja vse bolj pogost pojav v Evropi. Pogosto je to posledica slabšanja medčloveških odnosov in slabo vodene delovne organizacije. Hitre organizacijske spremembe so v naši regiji postavile visoke zahteve delavcem za prilagoditev na novonastale pogoje. Nekateri priznavajo podložnost zlorabljanju in stresu, da bi obdržali svoje delovno mesto, drugi, ki bi radi zavarovali osebni dohodek, pa tudi sami postanejo del tistih, ki zlorabljajo. Prepoznavanje in postopki za reševanje mobbinga predstavljajo resen problem. Toda v skladu s temeljnimi postavkami, ki se uporabljajo pri zaščiti zdravja in varnosti na delovnem mestu in v tem psihosocialno povzročenem problemu, je možno preprečiti osebne in materialne škode. Koristi od vodstva, ki razume potrebe svojih zaposlenih, posebej postavke njihovega dobrega počutja v delovnih pogojih, so jasne. To bo povečalo in spodbudilo moralo (zavest) zaposlenih in s tem izboljšalo rezultate in kvaliteto dela v vseh ozirih. Tako vlaganje bo pripeljalo do zmanjšanja števila nesreč pri delu in bolezni v zvezi z delom, zmanjšalo bo izostanke z dela in fluktuacijo pri delu. S strokovnjakovim multidisciplinarnim pristopom je treba poiskati rešitve za okolja, v katerih komunikacija postaja sovražna, nemoralna in neetična, delavcem pa je treba zavarovati zdravje in omogočiti delo v varnih in ustreznih delovnih pogojih. Preventivni pristop namesto delovanja šele, ko se problem že pojavi, ima v doseganju želenega cilja zelo pomembno vlogo. Proces usklajevanja z evropskimi smernicami je v družbi zbudil zavest in okrepil pomen zdravja in varnosti pri delu.
Ključne besede: mobbing, zlorabljanje pri delu, psihosocialno nasilje, zdravje pri delu.
Elvira Koić
Posljedice mobinga na psihičko zdravlje zaposlenika / Posledice mobbinga za psihočno zdravje zaposlenih
Povzetek: Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) opisuje zdravje kot »stanje telesnega, psihičnega in socialnega zdravja in ne le kot odsotnost bolezni in zdravstvenih težav«, s čimer je poudarjeno, da sta ob fizični komponenti zdravja za človeka pomembni tudi njegova psihična in socialna komponenta. Po načelih UNO-ja, WHO-ja in ILO-ja »ima vsak človek pravico do varnega delovnega mesta in zdravega okolja, ki mu bo omogočalo normalno socialno in ekonomsko produktivno življenje«. Toda psihične motnje so najpogostejša obolenja nasploh, zaposleni pa so pogosto izpostavljeni nevarnim situacijam in doživljajo stres na delovnem mestu.
Vzroki za te pojave so različni in številni. Stres se pojavlja na klasičen način s preobremenitvami na delovnem mestu, vzroke za le-te pa je pogosto treba iskati v sami organizaciji dela, managementu, delovnem okolju, strankah, zasebnosti delavcev in v medsebojnih odnosih.
Izpostavljenost prekomernem stresu na delovnem mestu najpogosteje negativno vpliva na psihično in telesno zdravje, pelje do absentizma (odsotnosti), zapuščanja delovnega mesta ali do odpovedi. Mobbing, kot pojav psihičnega in moralnega zlorabljanja zaposlenih, predstavlja enega od najbolj negativnih oblik negativnega delovnega stresa, ki lahko na posameznikovem zdravju pusti trajne posledice. Najpogostejše je izražanje različnih psihičnih motenj, pogosto psihosomatskih, neizogibno pa se srečamo tudi z nekaterimi oblikami motenj obnašanja. Z napredovanjem mobbinga in motnjami, ki jih je povzročil, prihaja do družinskih problemov, ločitev ali celo do samomorov žrtev mobbinga. Profesionalci, ki se ukvarjajo z mentalnim zdravjem zaposlenih (zdravniki družinske medicine in medicine dela, psihologi in psihiatri), imajo pomembno vlogo tako v zdravljenju psihičnih posledic, kot tudi pri prevenciji mobbinga.
Ključne besede: mobbing, zdravje, psihične motnje, duševna bolečina
Jadranka Apostolovski
Iskustva i praksa Udruge mobbing: prikaz dobre prakse / Izkušnje in praksa Združenja mobbing: prikaz dobre prakse
Povzetek: V prispevku želi avtorica predstaviti delo in izkušnje Združenja mobbing, ki je bilo ustanovljeno julija 2004 v Zagrebu.
S svojim delom je združenje prispevalo k ozaveščenosti o problemih mobbinga. Zato smo pripravili internetno stran www.mobbing.hr, v sodelovanju z Mestnim uradom za zdravstvo, delo, socialno zaščito in branitelje pa je bil izdan tudi dopolnjen priročnik Mobbing.hr – najpogostejša vprašanja in odgovori.
V društvu nudimo pomoč in podporo pri obvladovanju težav, za katere je bil vzrok mobbing, ljudem iz vseh koncev Hrvaške.
Članice in člani društva upajo, da se bodo tako kot do sedaj tudi v bodoče v »antimobbing« tim vključevali vsi, ki znajo, želijo in zmorejo pomagati pri preprečevanju in zmanjševanju tega, vse bolj prisotnega problema v naših delovnih okoljih.
Ključne besede: mobbing, Združenje mobbing, žrtve, svetovalna pomoč, podpora
Maca Jogan
Spolno nadlegovanje na delovnem mestu in seksizem
Povzetek: V prvem delu prispevka avtorica predstavlja glavne izsledke raziskovanja spolnega nadlegovanja konec 90-tih let 20. stoletja v Sloveniji. Rezultati mnenjske raziskave, s katero so bili na reprezentativnem vzorcu odraslih oseb (s poštno anketo v juniju 1999) zbrani podatki o obsegu, akterjih in načinih odzivanja na spolno nadlegovanje na delovnem mestu (v celotnem poteku zaposlitve) kažejo, da: a) večina zaposlenih ni nikoli doživela nobene oblike (niti verbalne, niti telesne) spolnega nadlegovanja; b) med tistimi, ki so to doživeli, pa izrazito prevladujejo ženske (npr. vsaka 3. respondentka je doživela žvižganje, ocenjujoče ogledovanje, namige pa tudi "slučajne" telesne dotike), ki so neprimerno bolj kot moški izpostavljene tudi bolj grobim oblikam spolnega nadlegovanja (npr. izsiljeni objemi in poljubi – vsaka 16. ženska in komaj vsak 83. moški); c) nasploh prevladujejo "milejše" verbalne in telesne oblike heteroseksualnega moškega nadlegovanja ob horizontalni osi moči; d) neodvisno od izobrazbene ravni, položaja na delovnem mestu in starosti prevladujejo osebne reakcije na nadlegovanje: umikanje in izogibanje ter blago verbalno zavračanje (s šalo).
Glede na asimetrično vključenost (in prizadetost) spolov v spolno nadlegovanje na delovnem mestu avtorica v drugem delu prispevka obravnava pomembne sestavine družbene strukture, ki prispevajo k reprodukciji seksizma (androcentrizma) in neenakosti med spoloma; s tem ponuja sociološki odgovor na vprašanje, zakaj so ženske pogosteje tarče spolnega nadlegovanja kot moški.
Ključne besede: spolno nadlegovanje na delovnem mestu, spolna neenakost, seksizem, androcentrizem
Sonja Robnik
Ovira pri doseganju enakosti spolov: spolno nadlegovanje na delovnem mestu
Povzetek: Ena izmed pogostih oblik nasilja nad ženskami je spolno nadlegovanje na delovnem mestu, ki je prepoznano kot ena od oblik diskriminacije zaradi spola. Večina žrtev spolnega nadlegovanja je ženskega, nadlegovalcev pa moškega spola, čeprav so med žrtvami tudi moški in med nadlegovalkami ženske.
Raziskava Slovenskega javnega mnenja je pokazala, da je v Sloveniji spolno nadlegovana vsaka osma ženska in vsak štirinajsti moški. Raziskava na Kliničnem centru Ljubljana pa je pokazala, da toleranca zaposlenih do spolnega nadlegovanja na delovnem mestu vpliva na pogostost pojavljanja spolnega nadlegovanja na delovnem mestu.
V organizacijah, kjer obstaja jasna politika delodajalca, da so vsa ravnanja, ki žalijo človekovo dostojanstvo, neželena, je spolnega nadlegovanja manj. Slovenska zakonodaja delodajalcem nalaga zagotavljanje takšnega delovnega okolja, v katerem nobena zaposlena oseba ne bo izpostavljena neželenemu ravnanju spolne narave.
Ključne besede: nasilje nad ženskami, spolno nadlegovanje, enakost spolov, diskriminacija, zdravstvo
Branko Lobnikar
Soodvisnost viktimiziranosti in nasilja na delovnem mestu: primer policijske organizacije
Povzetek: V prispevku predstavljamo rezultate raziskave o nezaželenem vedenju na delovnem mestu, pri čemer smo združili različne vsebinske pristope k proučevanju tega problema: agresivno in nasilno vedenje na delovnem mestu, necivilizirano vedenje na delovnem mestu ter ustrahovanje na delovnem mestu. Raziskavo smo izvedli na vzorcu 541 slovenskih policistov, kjer smo ugotavljali stopnjo viktimiziranosti na delovnem mestu ter stopnjo samoporočanja policistov o tem, kako pogosto se nasilno in agresivno vedejo. Ugotovili smo, da je v celotnem vzorcu viktimiziranih v povprečju od pet do petnajst odstotkov zaposlenih, najpogosteje zaradi širjenja govoric in obrekovanja, verbalnih napadov strank ter pretiranega nadzora. Viktimiziranost žensk je bistveno večja od moških, policistke pa so praviloma žrtve drugih dejanj kot policisti – največkrat spolnega nadlegovanja. Vsebinsko smo viktimiziranost združili v štiri vsebinske sklope: sovražno in omalovažujoče vedenje, spolno nadlegovanje, zmanjševanje delovnih kompetenc ter delovna preobremenjenost. Pri samoporočanju smo ugotovili, da policisti najpogosteje širijo govorice in obrekujejo in pogosto zadržujejo z delom povezane informacije. Med pogosteje samoporočana deviantna vedenja se uvrščajo tista, ki so povezana z delom, pa tudi vedenja, ki zmanjšujejo vrednost posameznika kot osebe. Nezaželena vedenja lahko združimo v tri vsebinske sklope: omalovaževanje, pokroviteljski odnos in ignoranca ter sovražno vedenje in spolno nadlegovanje. Med deviantnim vedenjem in viktimiziranostjo obstajajo statistično pomembne povezave, zato smo opravili hierarhično razvrščanje v skupine, s katerim smo dobili tri homogene skupine. Izkazalo se je, da zaposlenih ne moremo ločevati na žrtve in nasilneže, saj je realna slika veliko bolj kompleksna in zapletena. Prej opisane kategorije se med seboj prekrivajo, kar posledično še otežuje proces upravljanja nasilja in agresivnega vedenja na delovnem mestu.
Ključne besede: viktimiziranost, nasilje, agresivno vedenje, ustrahovanje, delovno mesto, policija
