Sanitas et labor, letnik 8, št. 1, april 2010, Izbrane teme o duševnem zdravju
Vsebina:
Marija Molan, Gregor Molan: Model izboljšanja psihičnega funkcioniranja v delovnem okolju
Marga Kocmur, Marjan Bilban: Delazmožnost ob čustvenih motnjah
Marjan Bilban, Marga Kocmur: Vozniška zmožnost v starejših letih s poudarkom na demenci
Eva Stergar: Razširjenost uporabe psihoaktivnih snovi v aktivi populaciji
Tanja Urdih Lazar, Eva Stergar: Izpostavljenost trpinčenju na delovnem mestu v Sloveniji
Nataša Dernovšček Hafner: Zdravje skozi prizmo nižje izobraženih delavcev
Povzetki:
Nevenka Šestan, Metoda Dodič Fikfak
Bolniški stalež zaradi duševnih in vedenjskih motenj in bolezni obtočil
Povzetek: Da bi v podjetju lahko identificirali probleme, ki so vezani na zdravje, počutje, razpoložljivost delavcev in varnost pri delu, je potrebno analizirati dosegljive podatke in jih prikazati s kazalniki. Dostopni kazalnik v RS je bolniški stalež, ki ga Inštitut za varovanje zdravja spremlja že dvajset let. Vedno več raziskav potrjuje, da so duševne in vedenjske motnje in bolezni obtočil tesno povezane in vplivajo druga na drugo. Pri posameznih diagnozah bolezni obtočil izstopata pri moških akutni miokardni infarkt in esencialna (primarna) arterijska hipertenzija, medtem ko z diagnozami duševnih in vedenjskih motenj zbolevajo pogosteje ženske, najpogosteje zaradi depresivne epizode in reakcije na hud stres ter prilagoditvenih motenj. Podatki o bolniškem staležu do leta 2008 še ne kažejo jasnih posledic gospodarske krize, za katero je iz raziskav znano, da vpliva tako na duševne in vedenjske motnje kot tudi na bolezni srca in ožilja.
Ključne besede: odstotek bolniškega staleža, duševne in vedenjske motnje, bolezni obtočil
Marija Molan, Gregor Molan
Model izboljšanja psihičnega funkcioniranja v delovnem okolju
Povzetek: Naloga vseh v delovnem okolju (delavcev, delodajalcev in strokovnjakov) je, da učinkovito identificirajo vzroke tveganj, ki lahko ogroze psihično zdravje, ter predlagajo ustrezne ukrepe za njihovo odpravo ali obvladovanje. Vgradnja različnih pristopov, od ocene tveganja do implementacije programa za pomoč zaposlenih, je možna le v okolju, kjer je zdravje kot celota vrednota.
Predstavljen je Model IPF (Model izboljšanja psihičnega funkcioniranja) – model gradnje okolja, v katerega je vključeno varovanje psihičnega zdravja na osnovi RH (razpoložljivost - humanizacija) modela.
Model IPF opisuje postopek v šestih korakih in identificira oprijemališča za možne vplive. Integrira subjektivno ocenjevanje, objektivne podatke in ekspertne ocene strokovnjakov, ki izvajajo posamezne aktivnosti. Celoten postopek je zgrajen v obliki procesa in predstavljen z modelom v obliki grafa.
Ključne besede: psihično zdravje, preobremenitev, stres, izgorelost, humanizacijski ukrepi, varnostna kultura, RH model, Model IPF, proces, ocena tveganja
Marga Kocmur, Marjan Bilban
Delazmožnost ob čustvenih motnjah
Povzetek: V prispevku opisujeva nekaj najpogostejših čustvenih motenj in njihov vpliv na delazmožnost, pri čemer posebej obravnavava trajno in začasno nezmožnost za delo.
Največ govora je o depresiji, ki je najpogostejša in najbolj kompleksna čustvena motnja in vpliva na delazmožnost na različne načine. Opisujeva pa tudi vpliv somatoformnih in nevrotskih motenj na trajno in začasno nezmožnost za delo, ki je še posebej pomemben v časih krize..
Ključne besede: trajna in začasna nezmožnost za delo, čustvene motnje, somatoformne motnje
Marjan Bilban, Marga Kocmur
Vozniška zmožnost v starejših letih s poudarkom na demenci
Povzetek: Številni dejavniki, med katerimi je predvsem pomembno kvalitativno izboljšanje medicinskih storitev ter osnovnih preventivnih zdravstvenih ukrepov, so prispevali k naraščanju števila starejših ljudi v razvitih družbah. Ob tem se srečujemo tudi z naraščajočim deležem starejših voznikov, tj. voznikov z vsemi boleznimi in težavami, ki jih prinaša starost.
Vozniška uspešnost je odvisna od vozniške spretnosti ter vozniške zmožnosti, ki pa je odvisna od senzoričnih, motoričnih in kognitivnih sposobnosti voznika.
Starejši resda povzročijo relativno malo cestnoprometnih nezgod (kar je tudi odraz njihove realne udeležbe v cestnem prometu). Če pa že pride do cestnoprometne nezgode, je izhod praviloma bistveno bolj tragičen kot pri mlajših voznikih. To prav gotovo kaže na to, da so njihove zmogljivosti (kljub izkušnjam) v primerjavi z zahtevami sodobnega cestnega prometa zaradi staranja in posledične polimorbidnosti, marsikdaj do take mere oslabljene, da predstavljajo pomembno grožnjo varnosti cestnega prometa.
Ključne besede: vozniška zmožnost, staranje, demenca, zdravstvena selekcija
Tihomir Ratkajec
Vpliv psihosocialnih dejavnikov in homocisteina na ishemično bolezen srca pri moških delavcih
Povzetek: Raziskava je zajela vpliv psihosocialnih dejavnikov dela in socialno-ekonomskega statusa na konvencionalne dejavnike tveganja za ishemično bolezen srca (IBS) in na homocistein. V študiji primerov in kontrol so bili proučevani zaposleni moški, stari od 35 do 55 let, z angino pektoris ali s srčnim infarktom (skupina IBS) ter zaposleni moški brez IBS (kontrolna skupina). Psihosocialni dejavniki dela so bili ocenjeni s švedskim Theorellovim vprašalnikom. Rezultati: Skupina IBS je imela večje tveganje za IBS zaradi večjih zahtev dela (OR = 1,25), slabšega obvladovanja dela (OR = 1,23), pogostejšega kajenja (OR = 2,2), vodstvenega dela (OR = 3,97), višjega ITM (p = 0,059), trigliceridov (p = 0,005) in holesterola LDL (OR = 1,65). Holesterol HDL je bil v skupini IBS značilno nižji (1,0 vs. 1,4 mmol/L, p < 0,001), C-reactive protein (9,1 vs. 1,8 mg/L) in Interleukin-6 (6,5 vs. 1,6 ng/L) pa višja. Homocistein je bil mejno značilen (p = 0,056). Psihosocialni dejavniki dela so vplivali na konvencionalne dejavnike tveganja za IBS in vpletenost vnetnih parametrov CRP in IL-6. Povezave psihosocialnih dejavnikov in homocisteina je šibka; homocistein se je pokazal kot dejavnik tveganja za IBS pri nižjih vrednostih, tj. okrog 10 µmol/L.
Ključne besede: ishemična bolezen srca (IBS), psihosocialni dejavniki dela, socialno-ekonomski status
Bogdan Kotnik, Petra Zupet, Janez Vodičar, Matej Tušak
Značilnosti reagiranja v stresni situaciji in dejavniki uspeha slovenskih vrhunskih športnikov na olimpijskih igrah
Povzetek: Namen raziskave je bil opredeliti psihološke dejavnike, povezane s stresom, pri slovenskih vrhunskih športnikih in njihovo povezanost z uspehom na velikem tekmovanju – olimpijskih igrah (OI), kjer je izpostavljenost stresorjem zelo velika. V vzorec smo zajeli člane slovenske olimpijske reprezentance, ki so sodelovali na OI v Pekingu leta 2008. Od skupno 62 članov olimpijske reprezentance smo jih anketirali 56. Za zbiranje spremenljivk smo uporabili različne standardizirane anketne vprašalnike za socialno-demografske podatke, športnikova pričakovanja rezultata oz. uspešnosti (1), vprašalnik FPI 76 (2) za ugotavljanje osebnostnih lastnosti, povezanih s stresom, vprašalnik CSAI-2 (3) za ugotavljanje tekmovalne anksioznosti, vprašalnik spoprijemanja s stresom CRI-Adult (4) ter vprašalnik DRS II (5) za ugotavljanje mere osebnostne čvrstosti. Uspeh športnika na velikem tekmovanju smo merili z različnimi kriteriji na osnovi doseženega rezultata na OI v Pekingu. Med športniki in športnicami smo zaznali razlike v psiholoških dejavnikih (anksioznost in samozavest). Z analizo psiholoških značilnosti smo definirali nekaj pomembnih dejavnikov, ki znatno pripomorejo k vrhunskemu športnemu rezultatu na velikem tekmovanju (kognitivna anksioznost, samozavest in obveza).
Ključne besede: stres, vrhunski šport, dejavniki uspeha, psihologija
Eva Stergar
Razširjenost uporabe psihoaktivnih snovi v aktivi populaciji
Povzetek: V članku so predstavljeni podatki o uporabi prepovedanih PAS med zaposlenimi v Sloveniji, ki so bili zbrani v javnomnenjski telefonski anketi novembra 2008. Več kot 90 % anketiranih je že slišalo za marihuano, heroin, kokain, ekstazi in metadon. Vseživljenjska uporaba prepovedanih PAS je znašala 17,7 %; večina le-te je bila pogojena z uporabo marihuane, ki je tudi prva prepovedana droga, ki so jo anketiranci uporabili. Prepovedane droge so pogosteje uporabili moški in mlajši (18–29 let) – velja za oba spola. Prvo drogo so večinoma dobili od prijateljev oziroma so jo z njimi delili prijatelji, le redki so jo kupili. Več kot 90 % anketiranih meni, da predstavlja redna uporaba drog tveganje za telesno ali drugačno škodo. Za reševanje problematike, povezane z uporabo drog, je najbolj odgovorna družina.
Ključne besede: uporaba prepovedanih PAS, zaposleni (starost: 18+), stališča do uporabe PAS
Tanja Urdih Lazar, Eva Stergar
Izpostavljenost trpinčenju na delovnem mestu v Sloveniji
Povzetek: Prva slovenska raziskava o trpinčenju na delovnem mestu (TDM) je potekala spomladi 2008. Rezultati kažejo, da je 10,4 %vprašanih doživelo v zadnjih šestih mesecih pred raziskavo trpinčenje, od tega 1,5 % pogosto. V raziskavi je bil uporabljen revidiran Vprašalnik o negativnih dejanjih (Negative Acts Questionnaire – NAQ-R) (1), ki meri zaznano izpostavljenost TDM in viktimizacijo na delovnem mestu.
Podatki o najbolj ranljivih skupinah za TDM pa dajejo izhodišča za pripravo smernic za ukrepanje na področju preprečevanja in obvladovanja tega negativnega pojava.
Ključne besede: trpinčenje na delovnem mestu, razširjenost, aktivna populacija, raziskava
Nataša Dernovšček Hafner
Zdravje skozi prizmo nižje izobraženih delavcev
Povzetek: V prispevku so predstavljeni empirični podatki, ki so bili na vzorcu slovenskih delavcev zbrani v okviru mednarodne raziskave LEECH – Low-educated employees towards health (Nižje izobraženi delavci na poti k boljšemu zdravju), ki je v letu 2009 potekala v štirih evropskih državah: v Latviji, na Poljskem, v Španiji in Sloveniji.
Izsledki raziskave nam omogočajo izčrpen vpogled v potrebe različnih ciljnih skupin delavcev, njihovih izobraževalnih potreb, pripravljenosti za spremembo življenjskega sloga itd. in nam tako predstavljajo pomembno izhodišče za načrtovanje konkretnih intervencij za zdravje v delovnem okolju (programov promocije zdravja in zdravstvene vzgoje za zaposlene).
Ključne besede: nižje izobraženi delavci, zdravje, zdravstvena pismenost, zdravstvena vzgoja, promocija zdravja
