Sanitas et labor, letnik 6, št. 1, november 2007, Bolezni mišičnoskeletnega sistema
Vsebina:
Rajko Črnivec, Metoda Dodič Fikfak: Uvodnik
Ludvik Travnik: Kronična bolečina v ledveni hrbtenici
Rajko Črnivec: Predlog kriterijev verifikacije poklicne bolezni hrbtenice
Jože Trontelj: Utesnitvene in kompresijske nevropatije
Marko Ratej: Sindrom zapestnega prehoda kot poklicna bolezen
Klemen Stražar, Katarina Tonin: Bolečina v kolenu
Petra Zupet, Martin Zorko: Poklicne bolezni obsklepnih burz zaradi pritiska
Marija Molan, Gregor Molan: Osebnostne značilnosti človeka in bolečine v gibalih
Života Lovrenov: Invalidizacija in mišičnoskeletne bolezni
Eva Stergar: Promocija zdravja pri delu in bolezni mišičnoskeletnega sistema
Borut Brezovar: Varnost in zdravje pri delu – bolezni mišičnoskeletnega sistema
Povzetki:
Ludvik Travnik
Kronična bolečina v ledveni hrbtenici
Povzetek: Bolečina v križu se pojavlja vsaj enkrat v življenju pri več kot 70 odstotkih ljudi. Pomembno število bolnikov sčasoma preide v skupino kronično bolnih. Posledica tega je pogosta in dolgotrajna odsotnost z dela, visoki stroški zdravljenja in splošno nezadovoljstvo bolnika z svojim zdravstvenim stanjem, kar privede do kompleksnega začaranega kroga primarnih in nadgrajenih težav. V prispevku so opisane posamezne diagnostične metode in osnovni principi zdravljenja kronične bolečine v križu.
Ključne besede: kronična bolečina v križu, vzroki, diagnostični postopki, zdravljenje
Rajko Črnivec
Predlog kriterijev verifikacije poklicne bolezni hrbtenice
Povzetek: Resnosti problematike poklicne bolezni hrbtenice v Republiki Sloveniji ne poznamo, ker ni računalniško podprtega registra sumov na poklicno bolezen, poklicnih bolezni in z delom povezane bolezni. V letu 2001 so bila v evropski dvanajsterici med vsemi odkritimi poklicnimi boleznimi na prvem mestu bolezni mišičnoskeletnega sistema (35 %), zlasti bolezni hrbtenice in poklicni sindrom čezmerne obremenitve. Mišičnoskeletne bolezni hrbtenice so tako akutne kot kronične in nastanejo zaradi več vzrokov. Na njihov nastanek in razvoj vplivajo fizikalni in psihosocialni dejavniki delovnega in življenjskega okolja, starost in genetski faktorji.
Pri prevenciji poklicne bolezni hrbtenice je pomembna ergonomska ureditev delovnih mest in sicer z zmanjšanjem škodljivega delovanja fizikalnih in psihosocialnih dejavnikov delovnega okolja.
Predstavljeni so kriteriji verifikacije kroničnih bolezni hrbtenice kot poklicne bolezni.
Ključne besede: poklicna bolezen hrbtenice, kriteriji verifikacije
Jože Trontelj
Utesnitvene in kompresijske nevropatije
Povzetek: Mehansko povzročene okvare perifernih živcev so med najpogostejšimi nevrološkimi boleznimi. Kompresijske nevropatije, nastale zaradi akutnega pritiska, se po mehanizmu nastanka, histološki sliki, prognozi in načinih zdravljenja razlikujejo od utesnitvenih nevropatij, ki se razvijejo zaradi kroničnega stisnjenja, ponavljajočih se pritiskov, prepogibanja, trenja živca pri premikih skozi pretesne anatomske ožine. Podrobneje so opisane najpogostejše kompresijske nevropatije (pareza sobotne noči, kompresijska okvara peronealnega živca) in utesnitvene nevropatije (sindrom karpalnega in kubitalnega kanala, sindrom torakalnega izhoda in drugi).
Ključne besede: mehanski pritisk, kompresijska nevropatija, utesnitvena nevropatija
Irena Jurca
Predlog kriterijev za potrditev bolezni preobremenitve kit, kitnih ovojnic in kitnih narastišč zgornjega uda kot poklicnih bolezni
Povzetek: Bolezni, ki nastanejo pri delu zaradi preobremenitev zgornjega uda, predstavljajo obsežen zdravstveni in finančni problem. So kronične bolezni skeletnomišičnega sistema, ki nastanejo zaradi vpliva več dejavnikov, odvisnih od intenzivnosti, frekvence in trajanja obremenitve, trajanja počitka in individualne odpornosti tkiv. Pomembni dejavniki tveganja za nastanek preobremenitev kit, kitnih ovojnic in kitnih narastišč zgornjega uda so fizikalni, psihosocialni in individualni dejavniki ter fizična aktivnost zunaj dela. Fizikalni dejavniki, ki vplivajo na nastanek bolezni, so pogosti ponavljajoči se gibi, uporaba sile in neugoden položaj sklepa oziroma uda pri delu. Psihosocialni dejavniki so povezani z delom in delovnim okoljem, z življenjskim okoljem in individualnimi lastnostmi delavca. Med individualnimi dejavniki so v študijah proučevali vpliv starosti, spola in kajenja. Pri vrednotenju nastanka poklicnih bolezni skeletnomišičnega sistema moramo upoštevati tudi fizične aktivnosti zunaj dela. Na podlagi priporočil ekspertne skupine Evropske komisije, izsledkov v literaturi in skladno z veljavnim Pravilnikom o seznamu poklicnih bolezni podajamo predlog slovenskih kriterijev za potrditev bolezni preobremenitev kit, kitnih ovojnic in kitnih narastišč zgornjega uda kot poklicnih bolezni.
Ključne besede: poklicni sindrom čezmerne obremenitve, dejavniki tveganja, kriteriji dokazovanja
Marko Ratej
Sindrom zapestnega prehoda kot poklicna bolezen
Povzetek: Bolezni kosti, sklepov in mišic so pogost vzrok obolevnosti med splošno populacijo. V zadnjih desetletjih raziskovalci ugotavljajo, da so vzrok zanje lahko tudi čezmerne dlje časa trajajoče obremenitve na delu. Sindrom zapestnega prehoda (SZP) je eden od najpogostejših sindromov čezmerne obremenitve. V razvitih državah ga praviloma povezujejo z obremenitvami roke in zapestja pri delu, predvsem s ponavljajočimi gibi, uporabo moči, prisilnimi položaji, lokalnimi vibracijami na roke in delom v hladnem okolju ali s hladnimi predmeti dela in orodji. V Sloveniji še nimamo izoblikovanih kriterijev, kdaj bi lahko SZP priznali kot poklicno bolezen, zato smo na podlagi podatkov iz literature skušali določiti te kriterije.
Za poklicno bolezen bi po predlaganih kriterijih razglasili vsak primer SZP, kjer se pojavljajo sledeče obremenitve:
– ponavljajoči gibi prstov, roke ali zapestja (pri cikličnih delovnih operacijah mora biti trajanje ciklusa manj kot 30 sekund);
– neugodni (prisilni) položaji prstov, roke ali zapestja: pincetni prijem, prijem z roko, palmarna in dorzalna fleksija nad 25°, ulnarna deviacija nad 10°;
– uporaba moči pri delu z roko: rokovanje s predmeti, težjimi od 3 kg, ali pritisk na površino z enako silo;
– izpostavljenost roke lokalnim vibracijam (prekoračenje opozorilne vrednosti);
– delo v hladnem delovnem okolju, z rokami v hladni vodi ali rokovanje s hladnimi ali zmrznjenimi predmeti dela ali orodji;
– neposreden pritisk na predel zapestnega prehoda.
Pogoj za priznanje poklicne bolezni bi bil en dejavnik tveganja v trajanju vsaj štiri ure dnevno ali dva ali več dejavnikov tveganja v trajanju po vsaj dve uri dnevno. Dodaten pogoj je, da delavec dela na istem delovnem mestu vsaj eno leto pred pojavom prvih simptomov SZP, če gre za en dejavnik tveganja, ali pol leta, če gre za več dejavnikov tveganja. Če delavec v času pojava simptomov ni zaposlen, bi lahko šteli SZP kot poklicno bolezen, če se simptomi pojavijo v času do pol leta po prenehanju zaposlitve. .
Ključne besede: sindrom zapestnega prehoda, poklicna bolezen, ugotavljanje izpostavljenosti, kriteriji za verifikacijo poklicne bolezni
Klemen Stražar, Katarina Tonin
Bolečina v kolenu
Povzetek: V prispevku avtorja predlagata način sistematičnega pristopa za ugotavljanje vzroka bolečine v kolenskem sklepu, ki temelji na prepoznavanju anatomskega mesta bolečine. Predlagata diagnostične postopke in sodobne načine zdravljenja vzrokov bolečine v kolenu.
Ključne besede: bolečina v kolenu, diagnostika, zdravljenja
Petra Zupet, Martin Zorko
Poklicne bolezni obsklepnih burz zaradi pritiska
Povzetek: Sinovialne burze služijo zmanjševanju trenja pri drsenju kože, mišic ali ligamentov preko trdih struktur. Bolezni burz v obliki vnetja najpogosteje nastanejo zaradi poškodbe in dolgotrajnega ali ponavljajočega se pritiska. Med poklicnimi primeri se pojavljajo predvsem v gradbeništvu, pri keramičarjih in polagalcih podov. Pri športu jih največkrat srečamo pri metalcih, v kontaktnih športih ali pri športih, kjer prihaja do ponavljajočih se sunkovitih ekscentričnih obremenitev mišic. Klinično se vnetje obsklepnih burz kaže kot oteklina, bolečina in zmanjšana gibljivost. Za dokončno potrditev diagnoze je lahko v pomoč UZ ali preiskava z MRI. Zdravljenje je navadno konservativno.
Bolezni obsklepnih burz so kot oblike poklicnih bolezni omenjene na evropski listi poklicnih bolezni pod zaporednimi številkami 506.10 do 13. Na seznamu poklicnih bolezni v RS jih najdemo pod zaporedno številko 59. Za njihovo verifikacijo kot oblike poklicne bolezni morajo biti izpolnjeni vsi diagnostični kriteriji, dokazano povečano tveganje na delovnem mestu za razvoj bolezni ter zadoščena kriterija najkrajšega trajanja izpostavljenosti in maksimalne latentne dobe 1 mesec.
Ključne besede: burzitis, poklicna izpostavljenost, šport, kriteriji verifikacije
Marija Molan, Gregor Molan
Osebnostne značilnosti človeka in bolečine v gibalih
Povzetek: Bolečine v križu se povezujejo z osebnostno strukturo posameznika. Bolečine v gibalih so, glede na osebnostne lastnosti posameznika, njegov odziv na zunanje obremenitve in okoliščine. Rezultati analize povezanosti osebnostnih lastnosti in doživetij bolečin v gibalih pri 84 osebah, ki so bile na izvedenski oceni zmožnosti za delo s psihološkega vidika, določajo temeljne osebnostne značilnosti teh oseb. Osebe z bolečinami v gibalih so, po rezultatih naše analize, občutljive, nekoliko bolj zaprte osebnosti, z nižjo odpornostjo na stres in prevladujočim psihosomatskim načinom obrambnega reagiranja. To so tudi osebnosti s slabšimi prilagoditvenimi potenciali, neustrezno izobrazbo in prestare za korenite spremembe.
Pogostnost pojavljanja bolečin v gibalih bi bilo možno zmanjšati s korenitim posegom v delovno okolje, v uvajanje tehnoloških, organizacijskih in ergonomskih sprememb ter z ustreznim postopkom kadrovanja in upravljanja s kadri. V našem okolju so bolečine v gibalih še vedno sprejemljiv način bega iz neprijetnega okolja – tudi iz neustreznega delovnega okolja.
Ključne besede: bolečine v gibalih, osebnostne lastnosti, anksioznost, odpornost na stres, psihosomatsko odzivanje, razpoložljivost, ocena tveganja
Alenka Franko, Metoda Dodič Fikfak, Niko Arnerić
Bolniški stalež zaradi bolezni mišičnoskeletnega sistema
Povzetek: Bolezni mišičnoskeletnega sistema so eden izmed najpogostejših vzrokov za bolniški stalež pri delavcih. Večina raziskav se je osredotočila na povezovanje bolniškega staleža z boleznimi vratu, ramen in spodnjega dela hrbta, ki so najpogosteje prizadeti. Bolezni mišičnoskeletnega sistema so glede na odstotek bolniškega staleža glavni vzrok bolniškega staleža v Sloveniji. V letu 2006 je bilo med boleznimi mišičnoskeletnega sistema največ primerov bolniškega staleža zaradi lumbalgije, lumboishialgije in cervikobrahialnega sindroma.
Za zniževanje odstotka bolniškega staleža zaradi bolezni mišičnoskeletnega sistema so zelo pomembni preventivni programi, ki pa morajo biti multidisciplinarni.
Ključne besede: bolezni mišičnoskeletnega sistema, odstotek bolniškega staleža, resnost, lumbalgija
Života Lovrenov
Invalidizacija in mišičnoskeletne bolezni
Povzetek: Invalidske komisije kot izvedenski organ Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje obravnavajo predloge za pridobitev pravic iz invalidskega zavarovanja. Med številnimi vzroki za zahtevke za pridobitev pravic iz invalidskega zavarovanja so tudi invalidnost, ki izhaja iz prizadetosti oziroma bolezenskega stanja mišičnoskeletnega sistema. Invalidske komisije so v letu 2006 obravnavale 41 285 predlogov za oceno invalidnosti, od tega je bilo zaradi mišičnoskeletnega bolezenskega stanja obravnavanih 4831 zavarovancev, kar je 11,70 %. Na podlagi medicinske dokumentacije in zlasti zadnjega opisa funkcijskega statusa zavarovane osebe, opisa del in nalog, ki jih opravlja ali jih je opravljala, ter njene izobrazbe in pridobljenih znanj lahko senati invalidskih komisij zavarovano osebo uvrstijo v I., II. ali III. kategorijo invalidnosti. V letu 2006 je bilo zaradi bolezni mišičnoskeletnega sistema v I. kategorijo invalidnosti razvrščenih 408 zavarovanih oseb. V II. kategorijo invalidnosti je bilo razvrščenih 283 zavarovanih oseb in v III. kategorijo invalidnosti 3438 zavarovanih oseb. Najpogostejše bolezensko stanje pri oceni invalidnosti zaradi bolezni mišičnoskeletnega sistema je bila bolečina v križu. Na število ugotovljene invalidnosti zaradi mišičnoskeletne bolezni imajo med drugim velik vpliv tudi delodajalci in razmere za delo zavarovanih oseb. Z večjim posluhom delodajalcev pri ergonomski ureditvi delovnih mest bi se verjetno tudi število podanih ocen invalidnosti zmanjšalo.
Ključne besede: invalidizacija, delo invalidskih komisij, kategorije invalidnosti, bolezni mišičnoskeletnega sistema, kazalci invalidnosti
Eva Stergar
Promocija zdravja pri delu in bolezni mišičnoskeletnega sistema
Povzetek: Bolezni mišičnoskeletnega sistema (MSS), ki jih je mogoče preprečevati oziroma obvladovati s programi promocije zdravja pri delu (PZD), predstavljajo resen zdravstveni problem slovenskih delavcev. Kar 46 % slovenskih delavcev, ki jih je menilo, da delo vpliva na njihovo zdravje, toži o bolečinah v hrbtu, 38 % pa o bolečinah v mišicah. Podobno sliko kaže statistika bolniškega staleža – bolezni MSS so najpogostejši vzrok za bolniški stalež. Programi PZD, ki so usmerjeni v preprečevanje in obvladovanje bolezni MSS, dajejo rezultate. V članku predstavljamo ugotovitve o različnih vidikih programov PZD na področju bolezni MSS – iz tuje literature in prvi tovrstni slovenski program Čili za delo.
Ključne besede: promocija zdravja pri delu, bolezni mišičnoskeletnega sistema, program Čili za delo
Borut Brezovar
Varnost in zdravje pri delu – bolezni mišičnoskeletnega sistema
Povzetek: V Evropski skupnosti so bolezni mišičnoskeletnega sistema najpogosteje odkrita poklicna patologija. Zaradi razsežnosti problema neustreznega ročnega premeščanja bremen in s tem večje zdravstvene ogroženosti delavcev se je SLIC (Senior Labour Inspectors Committee – Komite glavnih inšpektorjev za delo) odločil za evropski projekt »Manual Handling of Load in Europe 2007«. Cilji projekta so doseči večjo skladnost z Evropsko Direktivo 90/269/CEE za zmanjšanje tveganja nastanka bolezni mišično-skeletnega sistema v državah Unije, izboljšati ozaveščenost med delodajalci in delavci o tveganjih pri ročnem premeščanju bremen in izvajanju ustreznih tehnično-organizacijskih preventivnih ukrepov. Inšpektorat Republike Slovenije za delo je v letu 2007 vodil del projekta, ki se nanaša na opredelitev enotnih kriterijev nadzora na področju transporta in nege. Projekt se je izvajal v skladu s predpisano metodologijo. Delni rezultati projekta v letu 2007 kažejo, da imajo delodajalci tako na področju transporta kot nege v RS na voljo ustrezna tehnična sredstva, s katerimi lahko odpravijo povečano tveganje zaradi ročnega premeščanja bremen. Ugotovljeno je, da v oceni tveganja v večini primerov tveganja zaradi ročnega premeščanja bremen niso opredeljena. Nesodelovanje strokovne službe za varnost pri delu pri rekonstrukcijah, nabavi novih sredstev za delo in nove delovne opreme ni v skladu z veljavno zakonodajo na področju varnosti in zdravja pri delu.
Ključne besede: ročno premeščanje bremen, bolezni mišičnoskeletnega sistema, ocena tveganja.