Stečaji podjetij – Kako se izgublja zdravje? Primer Mure

Objavljeno gradivo je bilo pripravljeno za novinarsko konferenco, ki je bila 12. februarja 2016 v Murski Soboti. Povzema izsledke prve slovenske raziskave, ki proučuje vpliv organizacijskega prestrukturiranja na zdravje delavcev.

Prestrukturiranje in zdravje

Vse oblike prestrukturiranja podjetij predstavljajo tveganje za zdravje zaposlenih, največji negativni učinek pa ima prestrukturiranje večjih razsežnosti, ki vključuje tudi odpuščanje delavcev. Tuje raziskave kažejo, da prihaja pri ljudeh, ki so bili izpostavljeni prestrukturiranju, do večje obolevnosti in umrljivosti. Več je bolezni srca in ožilja, povišanega krvnega tlaka, duševnih motenj, težav mišično-skeletnega sistema in motenj v imunskem sistemu, umrljivost pa je večja predvsem zaradi kardiovaskularnih bolezni, samopoškodb in posledic uživanja alkohola. Zaradi slabšega zdravja se zmanjšuje tudi zaposljivost teh delavcev. Prestrukturiranje pa ne prizadene le tistih delavcev, ki po spremembah v podjetju ostanejo brez zaposlitve, temveč tudi preživelce odpuščanj, torej tiste, ki ostanejo v podjetju po koncu prestrukturiranja, pa tudi menedžerje, ki so za prestrukturiranje odgovorni. 

Poleg tega obstajajo številni dokazi o tem, da lahko tudi način izvedbe prestrukturiranja bolj ali manj škodljivo vpliva na zdravje ljudi. Neustrezno voden proces odpuščanja so sodelujoči v eni od novejših raziskav ocenili kot največji vir težav v duševnem zdravju, še posebej depresije. Ustrezne komunikacijske prakse, sodelovanje delavcev v procesih odločanja in ustrezni odnosi v podjetju pa povečajo predvidljivost in obvladljivost dogodkov in s tem zmanjšajo negativne vplive na zdravje delavcev.

Raziskava v Muri

O zdravju delavcev med velikimi organizacijskimi spremembami v Sloveniji smo lahko doslej sklepali le na podlagi posrednih kazalnikov, tj. podatkov o bolniški odsotnosti, ki je v recesiji od leta 2008 naraščala, kar se še posebej kaže v tekstilni panogi, kjer je bilo prestrukturiranje zelo intenzivno. Podatke o odnosu med prestrukturiranjem in zdravjem delavcev v Sloveniji smo pridobili šele z raziskavo Zdravje delavcev v procesih prestrukturiranja podjetij – primer poslovne skupine Mura, ki je bila opravljena v letu 2012 oz. 2013.

Rezultati raziskave so pokazali, da je proces prestrukturiranja podjetja potekal na način, ki bi lahko bil škodljiv za delavce. Zanimali so nas tako odnosi med vodstvom in zaposlenimi kot tudi odnosi med sodelavci v treh časovnih točkah, in sicer v obdobju pred letom 2008, torej pred procesom prestrukturiranja, v obdobju tik pred stečajem poleti 2009 in v obdobju enega leta po stečaju.

Odnosi med vodstvom in delavci so se v obdobju tik pred stečajem glede na obdobje pred letom 2008 močno poslabšali. Čeprav so se odnosi v letu po stečaju izboljšali, so bili še vedno slabši kot pred prestrukturiranjem. V obdobju tik pred stečajem so se v primerjavi z obdobjem pred letom 2008 (pred prestrukturiranjem), pomembno poslabšali tudi odnosi med sodelavci. Odnosi med sodelavci v obdobju po stečaju se niso vrnili na raven odnosov iz leta 2008.

Podobno se je zgodilo tudi z zaupanjem v vodstvo podjetja, ki je značilno upadlo v obdobju tik pred stečajem in se tudi po stečaju ni vrnilo na raven zaupanja pred letom 2008.

Sodelovanje delavcev v procesih odločanja je bilo zelo slabo oz. ga praktično ni bilo, vseeno pa je bila v obdobju pred prestrukturiranjem možnost sodelovanja večja kot tik pred stečajem in tudi kot po stečaju. Podobno je bilo tudi z obveščanjem delavcev o dogajanju v podjetju, saj so anketiranci navajali, da so bili v obdobju tik pred stečajem še slabše obveščeni kot pred prestrukturiranjem in po stečaju. Anketirani delavci, ki so menili, da jih podjetje ni obveščalo, so informacije najpogosteje pridobivali iz medijev in od sodelavcev.

Rezultate o samoocenjenem zdravju in boleznih anketiranih delavcev Mure smo primerjali z rezultati raziskave z Zdravjem povezan življenjski slog 2012 (CINDI), izvedene v splošni populaciji. Rezultati so bili prilagojeni za aktivno populacijo (25–59 let). Pokazalo se je, da so naši anketiranci slabše ocenjevali svoje zdravje, kar dve tretjini jih je namreč svoje zdravje ocenilo kot slabo ali zadovoljivo, pogosteje pa so poročali tudi o boleznih, ki jih lahko povežemo s posledicami stresa: povišan krvni tlak, povišan holesterol v krvi, rana na želodcu ali dvanajsterniku, sladkorna bolezen in depresija. Bolezensko stanje pa se jim je med prestrukturiranje leta 2009 pogosto poslabšalo.

Tabela 1: Delež bolezni, o katerih so poročali anketiranci, glede na raziskavo

Pri primerjavi zbolevnosti naših anketirancev z rezultati raziskave v splošni populaciji še posebej izstopa depresija. Za depresijo se je kadarkoli v življenju že zdravila četrtina (25,8 %) naših anketirancev, med stečajem pa se je zdravstveno stanje poslabšalo slabi polovici obolelih za depresijo (48 %).

Na slabo duševno zdravje anketirancev kaže tudi podatek, da jih je 13,9 % že pomislilo na samomor, dve tretjini izmed njih se je o tem z nekom tudi pogovorilo, z osebnim zdravnikom ali kom drugim v zdravstvenem domu, s partnerjem ali sorodnikom, kar tretjina (32,9 % posameznikov) pa tega ni zaupala nikomur. Polovica anketiranih (50,1 %) je poročala, da nima nobenih pomembnih načrtov za prihodnost zase in za svojo družino. Vsi ti podatki kažejo na precejšen brezup, v katerem so se po stečaju znašli delavci Mure. 

Spodbuden podatek pa je, da imajo anketiranci dobre socialne vezi in da jih ima kar 95,4 % nekoga, na kogar se lahko obrnejo po pomoč tako v čustvenih kot tudi finančnih težavah. Največkrat je to zakonec/partner, drugi član družine ali prijatelj. Kat 29,7 % anketiranih je aktivno vključenih v katero izmed društev ali organizacij.

Priporočila za prihodnost

Rezultati raziskave kažejo na slabo zdravstveno stanje ljudi, ki so bili izpostavljeni prestrukturiranju podjetja Mura leta 2009. Že prisotne bolezni so se med prestrukturiranjem pogosto še poslabšale. Primerjava med različnimi skupinami delavcev kaže, da je zdravstveno stanje najslabše pri brezposelnih. Poraja se vprašanje o dolgoročnih posledicah za delavce in celotno skupnost, saj vemo, da se učinki prestrukturiranja na dolgi rok akumulirajo.

Rezultati raziskave so lahko pomemben vir informacij za oblikovalce programov pomoči v primeru prihodnjih prestrukturiranj. Smiselno je, da se programi izvajajo v lokalnem okolju in vključujejo tamkajšnje ustanove in strokovnjake, ki se bodo lažje približali prizadetim delavcem. Programi morajo biti narejeni 'po meri' uporabnika in ljudem omogočiti, da se laže ponovno vključijo v svet dela in družbo, zmanjšati morajo njihovo negotovost in socialno izolacijo.

Na nacionalni ravni je treba v sodelovanju s socialnimi partnerji oblikovati in uveljaviti smernice za delovanje podjetij pri pripravi in izvedbi družbeno odgovornega prestrukturiranja. Potrebno pa je tudi nadaljnje raziskovanje na tem področju, saj lahko le z konkretnimi rezultati vplivamo na odločevalce in deležnike v podjetjih, lokalnih skupnostih in na državni ravni.

Katja Draksler, univ. dipl.soc.

Asist. dr. Nataša Dernovšček Hafner, univ. dipl. psih.