Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa je 20. in 21. aprila organiziral spletni simpozij o rezultatih raziskave zdravstvenega stanja skupin delavcev v poklicnem zavarovanju, ki se ga je udeležilo okoli 180 strokovnjakov s področja medicine dela in varnosti pri delu ter predstavnikov socialnih partnerjev. Simpozij je odprl minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj, ki je poudaril, da je opravljena analiza ključni korak pri sprejemanju novih meril zastarelega sistema poklicnega zavarovanja in dobra podlaga za uvrščanje poklicnih skupin v poklicno zavarovanje glede na tveganje za zdravje. Minister Cigler Kralj se je pred začetkom simpozija srečal z vodstvom UKC Ljubljana in KIMDPŠ.

Raziskava je bila opravljena v okviru triletnega projekta Premik (PREMIK – POKLICNO ZAVAROVANJE – Razvoj Enotnega Modela zdravstvene analize glede na Izpostavljenost in Kategorijo delovnega mesta), ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Kot je v svojem predavanju povedala predstojnica KIMDPŠ prof. dr. Metoda Dodiča Fikfak, bodo podatki omogočili, da bo socialni dialog o prenovi sistema poklicnega zavarovanja potekal na strokovni ravni.

Analiza je skupaj zajela več kot 50 tisoč delavcev v dvajsetletnem obdobju (1997–2016) in med seboj povezala podatke iz različnih baz: podatke o umrljivosti in obolevnosti zaradi različnih vzrokov in posebej rakavih bolezni, o bolnišničnih obravnavah, bolniškem staležu in invalidnosti. Obravnavala je 12 skupin delavcev s poklicnim zavarovanjem: poklicni vojaki, delavci v policiji, poklicni vozniki, delavci v kovinski industriji, delavci v rudarstvu, železniški delavci, delavci v železarstvu, tekstilni delavci, delavci v steklarstvu, delavci v carinski službi, komunalni delavci in poklicni gasilci ter delavci v jedrskih in sevalnih objektih. Rezultati raziskave po posameznih poklicnih skupinah so bili predstavljene prvi dan simpozija, drugi dan pa splošni povzetki rezultatov in sistemi poklicnega zavarovanja v Evropi in pri nas. Simpozij se je zaključil z okroglo mizo, ki je bila namenjena pojasnitvi nekaterih podrobnosti raziskave, predvsem metodoloških, in odgovorom na vprašanja, ki so jih med simpozijem postavljali udeleženci v spletni klepetalnici.

Pri moških se v skupino poklicev, ki so se v raziskavi pokazali kot najbolj tvegani, uvrščajo delavci v železarstvu, ki so imeli skoraj 2,5-krat višje tveganje za delovno invalidnost II. in III. kategorije v primerjavi z delovno populacijo, poleg tega pa tudi visoko frekvenco in resnost bolniškega staleža. V isto skupino ogroženosti lahko uvrstimo tudi delavce v steklarstvu, po stopnji tveganja pa sledijo delavci v kovinski industriji in rudarstvu, medtem ko pri drugih poklicnih skupinah s študijo ni bila ugotovljena pomembna zdravstvena ogroženost.

Pri ženskah je bila zaskrbljujoče visoka delovna invalidnost med delavkami v kovinski industriji, visoka pa je bila tudi resnost njihove bolezni v primerjavi z delovno populacijo. Njim enakovredno ogrožene so bile ženske v steklarstvu, sledijo tekstilne delavke.

Povzetke rezultatov si lahko v širši obliki preberete TUKAJ.