Znanstvena monografija, 2011

 

Avtorica: Eva Stergar

Povzetek:

Glavna cilja raziskave, ki jo predstavljamo v publikaciji sta bila zbrati podatke o uporabi prepovedanih drog in izbranih stališčih, povezanih z uporabo drog, v reprezentativnem vzorcu polnoletnih (18 do 65 let) prebivalcev Slovenije ter ugotoviti uporabo prepovedanih drog v aktivni populaciji. Podatki so bili zbrani so bili v okviru telefonske ankete.

Ugotovili smo, da znaša vseživljenjska uporaba prepovedanih drog 15,8%, kar kaže, da se je od leta 1994, ko je bil na voljo prvi podatek (4,3 %), do leta 2008 več kot potrojila. Izkušnjo s katero koli prepovedano drogo imajo bolj pogosto moški kot ženske in mlajši (starost od 18 do 35 let) obeh spolov. Večina vseživljenjske uporabe prepovedanih drog je povezana predvsem z uporabo marihuane, ki je najbolj poznana in tudi najbolj razširjena prepovedana droga pri nas. Marihuano je kadar koli v življenju uporabilo 15% anketiranih. Večina (8,5%) jo je samo poskusila enkrat do petkrat, 3,0% jo je uporabila 40-krat ali bolj pogosto.

Z raziskavo smo pridobili zanimive ugotovitve, povezane s spolom, starostjo in drugimi značilnostmi anketiranih, ki dajejo dobra izhodišča za načrtovanje preventivnih programov oziroma programov promocije zdravja. Že samo poznavanje različnih prepovedanih drog je povezano tako s starostjo (mlajše starostne skupine so bolj seznanjene kot skupine srednjih let in starejše) kot z izobrazbo (nižje izobraženi bolj pogosto ne poznajo) in tipom krajevnega okolja (tisti z vasi so bolj pogosto povedali, da za te droge še niso slišali).

Več kot 80% tistih, ki so si želeli poskusiti prepovedane droge, je to tudi storilo – bolj pogosto moški kot ženske, mlajši kot starejši, dijaki/študenti in zaposleni, ljudje iz mestnih in primestnih okolij in tistih, ki so imeli v družini nekoga, ki jemlje prepovedane droge. Verjetno je za vsemi temi značilnostmi nekaj skupnega in to je večja dostopnost prepovedanih drog in bi bilo treba storiti več za omejevanje dostopnosti (ponudbe).

Uporabe prepovedanih drog je manj med tistimi ljudmi, ki se zavedajo tveganja, ki ga predstavlja uporaba različnih drog za človeka. Moški so manj prepričani v tveganost uporabe prepovedanih drog. Anketirani z osnovnošolsko in poklicno izobrazbo so bolj pogosto odgovorili, da ne vedo, kakšno tveganje je povezano z uporabo različnih drog. Torej je smiselno graditi preventivne programe na prednostih neuporabe drog in posredovanju verodostojnih in preverjenih informacij o tveganjih, ki jih predstavlja uporaba prepovedanih drog za posameznike in družbo.