Znanstvena monografija, 2006
Vsebina:
Marija Molan, Gregor Molan: Želje, možnosti in poklicna izbira otroka
Marija Molan, Gregor Molan: Povezovanje otrokovih zmožnosti in poklicnih želja
Alenka Franko, Metoda Dodič Fikfak: Poškodbe pri delu in bolniški stalež pri mladih delavcih
Eva Stergar: Družina, vrstniki in šola – pomembna okolja za zdravje mladih
Eva Stergar: Z zdravjem povezano vedenje mladih, ki obiskujejo srednje šole
Borut Brezovar: Delo mladih delavcev z vidika slovenske zakonodaje
Andrejka Fatur Videtič: Poklicna rehabilitacija mladih
Povzetki:
Rajko Črnivec
Okvirna ocena zdravstvene ogroženosti delovno aktivnega prebivalstva v starosti 15 do 24 let
Povzetek: Podatki Evropske skupnosti kažejo, da je mlada, delovno aktivna populacija v starosti od 15–24 let zlasti zaradi pomanjkanja izkušenj in znanja o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu in nezadostne usposobljenosti za varno in zdravo delo posebej zdravstveno ogrožena v smislu večjega tveganja poškodb pri delu in poklicnih bolezni v primerjavi z ostalo delovno populacijo. Nemška analiza in primerjava iz leta 2004 kaže pri mladih delavcih za 50 % večjo pogostost poklicnih bolezni, zlasti kožnih, alergijskih bolezni dihal in nalezljivih bolezni kot v celotni delovno aktivni populaciji. Poškodbe pri delu so bile dvakrat pogostejše pri mladih delavcih zlasti v dejavnostih: trgovina in uprava, kovinska industrija, gradbeništvo, prehrambena industrija.
Okvirna ocena zdravstvene ogroženosti delovno aktivnega prebivalstva kaže, da je bilo v Sloveniji v letu 2005 le 5,7 % delavcev, starih od 15–24 let, od tega le 0,1 % starih od 15–18 let. Pretežno so bili to moški (67 %) in sicer kvalificirani delavci (41 %), delavci s srednjo izobrazbo (36 %) in nekvalificirani delavci (19 %). Večina (85 %) je bila zaposlena v 7 gospodarskih dejavnostih in sicer: predelovalni dejavnosti; trgovini, popravilu motornih vozil; gradbeništvu; nepremičninah, najemu, poslovanju; gostinstvu; prometu, skladiščenju, zvezah; zdravstvu, socialnem varstvu.
Kritične ocene zahtev, obremenitev, škodljivosti in nevarnosti delovnih okolij omenjenih dejavnosti kažejo, da gre za zdravju škodljiva delovna okolja, v katerih delajo mladi delavci. Glede na kritične ocene nevarnosti delovnih okolij obstajata večja verjetnost in resnost nastanka poklicnih zdravstvenih okvar z možno invalidnostjo in specifično umrljivostjo.
Glede na veliko zdravstveno ogroženost mladih delavcev so predlagani ukrepi za delodajalca in širšo družbeno skupnost za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu zlasti v smislu humanizacije dela in vključevanja mladih v vseživljenjsko izobraževanje za varno in zdravo delo ter življenje.
Ključne besede: mlad delavec, zdravstvena ogroženost, poklicna zdravstvena okvara
Marija Molan, Gregor Molan
Želje, možnosti in poklicna izbira otroka
Povzetek: V prispevku so prikazani nekateri elementi procesa poklicnega odločanja. Proces je bil spremljan na vzorcu 155 otrok iz Raven na Koroškem.
Glede na podatke iz literature in poročila različnih državnih inštitucij o poklicnem odločanju so bile izločene tiste spremenljivke, ki naj bi pomembneje določale poklicno odločitev. Izločene spremenljivke so bile šolski uspeh, poklicni interesi otroka, zdravstveno stanje in vpis.
V prispevku je prikazana metodologija zbiranja podatkov in distribucije vseh izbranih spremenljivk.
Ključne besede: poklicna odločitev, šolski uspeh, zdravstveno stanje, želje, teorija grafov
Marija Molan, Gregor Molan
Povezovanje otrokovih zmožnosti in poklicnih želja
Povzetek: Na vzorcu 155 otrok s Koroške je bil postavljen model povezovanja med otrokovimi možnostmi, željami, zdravstvenim stanjem in vpisom v izbrano šolo. Povezave med spremenljivkami so bile določene s cikli na podlagi teorije grafov.
Rezultati te analize kažejo pomemben vpliv šolskega uspeha in zdravstvenega stanja na vpis (poklicna odločitev). Vpliv pričakovanih otrokovih lastnih interesov je manj pomemben.
Rezultati kažejo, da bi bilo mogoče s spremenjenim postopkom poklicnega svetovanja, s procesnim pristopom, ki bi trajal nekaj let, uskladiti želje, možnosti, otrokovo zdravstveno stanje in končne možnosti za zaposlitev.
Rezultati so pokazali, da je končni izbor v nekaterih področjih bolj prilagojen možnostim zaposlitve kot otrokovim željam. Predvsem pa so rezultati pokazali, da je najpomembnejši dejavnik, ki določa poklicno in pozneje življenjsko pot, šolski uspeh.
Ključne besede: poklicna odločitev, šolski uspeh, zdravstveno stanje, želje, model, teorija grafov, cikli povezav
Alenka Franko, Metoda Dodič Fikfak
Poškodbe pri delu in bolniški stalež pri mladih delavcih
Povzetek: Za bolniški stalež pri mladih delavcih je značilna predvsem kratkotrajna odsotnost z dela. Najpogostejši vzrok za bolniški stalež pri mladih delavcih so poškodbe zunaj in pri delu. Zato je potrebno mlade delavce poučiti o vseh nevarnostih in tveganjih, ki obstajajo na delovnih mestih ter tudi o ukrepih za preprečevanje poškodb pri delu in bolezni, povezanih z delom. Pri tem so zelo pomembni programi promocije zdravja na delovnem mestu za mlade delavce, kar vključuje ustrezno ureditev delovnih mest, ki je prilagojena telesnim in duševnim značilnostim mladega delavca.
Ključne besede: mladi delavci, bolniški stalež, poškodbe pri delu
Eva Stergar
Družina, vrstniki in šola – pomembna okolja za zdravje mladih
Povzetek: Predstavljamo empirične podatke, ki smo jih leta 2002 v okviru raziskave HBSC zbrali na reprezentativnem vzorcu slovenskih dijakov prvega letnika srednjih šol, o izbranih lastnostih treh, za zdravje mladostnikov in njihovo obnašanje, povezano z zdravjem, pomembnih okolij: družino, šolo in vrstnike. Z njimi so povezani številni varovalni dejavniki zdravja, pa tudi dejavniki tveganja za zdravje.
86 % anketiranih je v času raziskave živelo z obema staršema. Tretjino družin lahko na podlagi dosežka na lestvici družinskega izobilja razvrstimo med družine, ki živijo v velikem izobilju, petino pa med družine, ki živijo v neizobilju. Pokazala se je značilna povezava med družinskim izobiljem in subjektivno zaznavo zdravja in zadovoljstva z življenjem. S starši – tako z materjo kot z očetom – precejšen del mladih komunicira z lahkoto.
Šola je bila vsaj nekoliko všeč več kot 80 % anketiranih. Za mnenja o učiteljih je značilen precejšen delež nevtralnih mnenj (tretjina). Tri četrtine se jih je dobro počutilo v razredu s sošolci.
Tri četrtine fantov in dobra polovica deklet je imela tri prijatelje ali več zares dobrih prijateljev istega spola. Povezava med subjektivno zaznavo zdravja in številom zares dobrih prijateljev je bila statistično značilna.
Razlike med dijaki/dijakinjam različnih srednješolskih programov so bile statistično značilne.
Podatki bi lahko služili kot podlaga za načrtovanje programov promocije zdravja.
Ključne besede: mladina, družina, vrstniki, šola, zaznano zdravje
Eva Stergar
Z zdravjem povezano vedenje mladih, ki obiskujejo srednje šole
Povzetek: V članku predstavljamo empirične podatke o vedenju mladih, ki obiskujejo prvi letnik srednjih šol, povezanem z zdravjem.
Podatki so bili na podlagi vprašalnikov zbrani na reprezentativnih vzorcih slovenskih srednješolcev v okviru dveh mednarodnih študij: HBSC – Z zdravjem povezano vedenje leta 2002 (n = 1069) in ESPAD – Evropska raziskava o alkoholu in preostalih drogah med šolsko mladino leta 1995, 1999 in 2003 (n = 2420, n = 2375, n = 2785).
Rezultati kažejo, da se do tretjine dijakov/dijakinj 1. letnikov pomanjkljivo prehranjuje, dve tretjini sta premalo telesno dejavni, tretjina čezmerno sedi pred televizorji in za računalniki, dobra četrtina je imela spolne odnose, skoraj polovica je bila v preteklem letu vpletenih v nasilno obnašanje, podoben odstotek se jih je v preteklem letu poškodoval, skoraj polovica ne vzdržuje dobrih higienskih navad v zvezi z ustno votlino, dobra četrtina redno kadi tobak, četrtina redno uživa alkoholne pijače, 9 % se jih redno opija. V obdobju 1995–2003 so se povečale iniciacije na področju uporabe prepovedanih drog in redna uporaba le-teh (leta 2003 7 %). Pri vrsti vedenj, povezanih z zdravjem, so se pokazale statistično značilne razlike med dijaki/dijakinjami različnih srednješolskih programov.
Rezultati predstavljajo dobro podlago za izdelavo programov promocije zdravja in zdravstvene vzgoje za osnovne in srednje šole ter za podjetja, ki zaposlujejo mlade delavce.
Ključne besede: mladina, z zdravjem povezano vedenje, prehranjevanje, športna gibalna dejavnost, sedenje, uporaba psihoaktivnih snovi, spolno vedenje, nasilno vedenje, ustna higiena
Borut Brezovar
Delo mladih delavcev z vidika slovenske zakonodaje
Povzetek: Prispevek osvetljuje izvajanje predpisov s področja delovnopravne zakonodaje in zakonodaje s področja varnosti in zdravja pri delu mladih delavcev ter ugotovitve varnostnih razmer mladih v RS v obdobju 2005/06.
Strategija Skupnosti o varnosti in zdravju pri delu 2002–2006 poudarja, da je potrebno ljudi začeti ozaveščati in izobraževati na področju varnosti in zdravja pri delu že v zgodnji fazi, s čimer je mišljeno vključevanje izobraževanja o varnosti in zdravju pri delu v učne programe poklicnih, srednjih in visokih šol. Pri zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu morajo mladi delavci sodelovati z delodajalcem, dolžni so upoštevati varnostne predpise in navodila ter se usposabljati za varno uporabo delovne opreme, varnostnih naprav, osebne varovalne opreme ter obvestiti svojega nadzornika o nevarnostih, ki ogrožajo varnost in zdravje.
Izsledki akcije "Mladi delavci" kažejo, da je splošna ocena razmer, v katerih delajo mladi delavci pri nas v prvi zaposlitvi, dobra. Vendar ima le dobra tretjina delodajalcev, ki zaposluje mlade delavce, v oceni tveganja opredeljeno nevarnost in ukrepe v zvezi z nadzorom nad delom mladih delavcev.
Ključne besede: mlad delavec, varnost pri delu, zdravje pri delu
Andrejka Fatur Videtič
Poklicna rehabilitacija mladih
Povzetek: Prehajanje med stopnjami izobraževanja v svet dela in zaposlitev postaja pomemben kazalnik socialne vključenosti mladostnikov s trajno okvaro zdravja in tudi uspešnosti državne politike invalidskega varstva. V prispevku je opredeljena poklicna rehabilitacija kot sestavni del izvajanja poklicnega usmerjanja in razvijanja zaposljivosti te skupine mladostnikov. Prikazani so rezultati skupine 47 mladostnikov z okvaro živčevja, ki je bila vključena v poklicno rehabilitacijsko obravnavo. Analiza rezultatov kaže, da tak pristop lahko prepozna različne omejujoče dejavnike in z njimi povezane specifične potrebe obravnavanih mladostnikov in je podlaga za izdelavo individualnega načrta prehoda in njegovo spremljanje.
Ključne besede: poklicna rehabilitacija, poklicno usmerjanje, zaposljivost, mladostniki z okvaro živčevja
