Evropska raziskava o alkoholu in preostalih drogah med šolsko...

Avtorice: Eva Stergar, Katja Draksler, Klavdija Besednjak, Tanja Urdih Lazar

Povzetek:

Glavni cilji raziskave, ki jo predstavljamo v publikaciji, so bili: zbrati podatke o uporabi tobaka, alkohola in preostalih drog med dijaki / dijakinjami, rojenimi leta 1991 v Sloveniji; prispevati slovenske podatke v mednarodno bazo podatkov; preučiti spremembe oziroma trende pri uporabi alkohola in preostalih psihoaktivnih snovi v obdobju 1995 – 1999 – 2003 – 2007 med dijaki / dijakinjami, rojenimi v letih 1979, 1983, 1987 oziroma 1991 v Sloveniji in primerjati podatke o uporabi psihoaktivnih snovi v Sloveniji s podatki in trendi v preostalih evropskih državah oziroma sosednjih državah.

Razširjenost kajenja se je v obdobju med letoma 2003 in 2007 statistično značilno zmanjšala – tako iniciacije kot redno kajenje. Kljub temu je treba intenzivno nadaljevati tako nadzor izvajanja zakonodaje kot tudi programe spodbujanja nekajenja v osnovnih šolah. Več vsestranskih naporov bo treba vložiti v delo s starši, saj so se tako pri tobaku in alkoholu kot tudi pri izbranih prepovedanih drogah pokazale statistično značilne povezave z zaznanim vzgojnim ravnanjem in z zaznanimi mnenji staršev.

V nasprotju s kajenjem tobaka ali pa uporabo marihuane se je leta 2007 nadaljevalo statistično značilno naraščanje iniciacij in rednega pitja alkoholnih pijač med všolanimi 15- do 16-letniki, ki ga evidentiramo od začetka izvajanja raziskave ESPAD v Sloveniji in Evropi leta 1995. Iniciacije so zrasle s 86,9% na 93,7%, redno pitje pa s 14,1% na 31,4%. Podatek kar kliče po resnem ukrepanju in izvajanju programov promocije zdravja in preventivnih programov. Več kot 80 % 15- do 16-letnikov tudi meni, da so jim alkoholne pijače dostopne.

Na področju uporabe prepovedanih drog je tako kot na področju uporabe tobaka prišlo v obdobju 2003–2007 do statistično značilnega zmanjšanja odstotka iniciacij, in sicer z 28,8% na 23,6%, redna uporaba pa je padla s 6,6% na 4%. Sprememba je pogojena predvsem s spremembo v uporabi marihuane, ki »odgovarja« za večji del kombinirane spremenljivke.

Uporaba drog sodi med najbolj tvegane vzorce obnašanja mladih. V obdobju adolescence se namreč pred mladostnike postavljajo številne razvojne naloge, ki jih uporaba drog, delujočih na funkcioniranje možganov in živčevja, lahko resno ogrozi oziroma celo onemogoči. Zato bi bilo nujno vlagati v razvoj učinkovitih programov promocije zdravja in v preventivne programe na eni strani, po drugi strani pa tudi zagotoviti mladostnikom – uporabnikom drog primerne programe zdravljenja in rehabilitacije.